Jedro

Sodišče je tožencema dovolilo, da sodno takso plačata obročno, in je zavrnilo njun predlog, da se ju oprosti plačila sodne takse, zaradi česar o oprostitvi plačila sodne takse ni mogoče ponovno odločati ob izteku roka za odloženo oziroma obročno plačilo, razen če ni novih, spremenjenih okoliščin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrže predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki sta ga toženec in toženka (v nadaljevanju kot: toženca) vložila dne 21. 1. 2016. 2. Toženca sta zoper izpodbijani sklep vložila pravočasno pritožbo, v kateri navajata, da sodne takse nista mogla plačati obročno, zaradi česar sta predlagala oprostitev plačila sodne takse. Navajata, da ju je sodišče prve stopnje zaradi težke finančne situacije kasneje tudi oprostilo plačila sodne takse. Po njunem mnenju je bila vloga za oprostitev plačila sodne takse vložena v zahtevanem roku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 12. 1. 2015 izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo (prvi odstavek 496. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), toženca pa sta dne 10. 2. 2015 napovedala pritožbo zoper sodbo, zaradi česar jima je sodišče prve stopnje vročilo nalog za plačilo sodne takse z dne 12. 2. 2015 v višini 195,00 EUR. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 3. 2015 njun predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse zavrnilo, vendar ga višje sodišče s sklepom II Cpg 746/2015 z dne 29. 5. 2015 delno spremenilo tako, da je tožencema dovolilo obročno plačilo sodne takse za pritožbo, in sicer v treh mesečnih obrokih po 65,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v roku 8 dni od prejema sklepa, nadaljnja obroka pa vsakega 15. dne v naslednjih dveh mesecih, torej zadnji obrok 15. 8. 2015 (list. št. 212 spisa).

5. Sodišče prve stopnje je štelo, da sta toženca z dopisom z dne 21. 1. 2016 (red. št. 80 spisa) ponovno predlagala oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 12. 1. 2015 (toženca sta sicer s tem dopisom odgovorila na opomin pred davčno izvršbo zaradi neplačanega preostanka sodne takse). Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je njun predlog prepozen, ker se je rok za plačilo zadnjega obroka taksne obveznosti iztekel 15. 8. 2015, toženca pa sta predlog vložila 21. 1. 2016, kar je po poteku roka za plačilo. Strinjati se je sicer z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je predlog stranke za oprostitev plačila sodne takse pravočasen, v kolikor je vložen v roku za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga, in prepozen, če je vložen po poteku tega roka (II Ips 165/2011 z dne 29. 5. 2014 in odločba Ustavnega sodišča RS U-I-41/13-17 z dne 10. 10. 2013). Vendar gre v konkretnem primeru za drugačno procesno situacijo. Rok 15. 8. 2015, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ni rok iz naloga za plačilo sodne takse, temveč (novi) rok, do katerega bi toženca morala plačati zadnji obrok taksne obveznosti.

6. Višje sodišče je tožencema namreč s sklepom II Cpg 746/2015 z dne 29. 5. 2015 dovolilo, da sodno takso za pritožbo plačata v obrokih. Poleg tega pa je tudi potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se njun predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrne (prim. II. točka izreka sklepa višjega sodišča z dne 29. 5. 2015 v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje z dne 27. 3. 2015). Ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, ki sta ga toženca vložila dne 21. 1. 2016, bi pomenilo ponovno odločanje o nečem, o čemer je bilo že pravnomočno odločeno. Pravnomočna odločitev namreč predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo predloga. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu, ki pa jih toženca nista navedla (prim. VSL sklep I Cp 2857/2014 z dne 28. 10. 2014). Ob povedanem se izkaže, da je v izreku vsebovana odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga z dne 21. 1. 2016, pravilna.

7. Višje sodišče pripominja še, da četudi sta bila toženca kasneje s sklepom z dne 11. 11. 2015 (red. št. 74 spisa) oproščena plačila sodne takse, ta odločitev v ničemer ne spreminja učinkov pravnomočnosti prej izdanega sklepa z dne 27. 3. 2015 (v zvezi s sklepom višjega sodišča z dne 29. 5. 2015), saj se nanaša na oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper drugo odločbo.

8. V zvezi s (ponavljajočimi) pritožbenimi navedbami tožencev, da je bil dolg poplačan v celoti, višje sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje upoštevalo le tista dejstva, ki so mu bila znana na dan izdaje sodbe, in sicer dne 12. 1. 2015. V kolikor je po tem datumu prišlo do kakšnih sprememb (npr. če bi prišlo do plačila terjatve), jih v tem postopku ne more upoštevati niti sodišče prve stopnje, niti višje sodišče. Če takšne okoliščine obstajajo, jih mora upoštevati tožeča stranka, sicer lahko toženca to uveljavljata v morebitnem izvršilnem postopku. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožencev velja pojasniti tudi, da taksna obveznost nastane z vložitvijo pravnega sredstva, njena višina pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta. Stranka, ki takšno pravno sredstvo vloži, vselej prejme nalog za plačilo sodne takse in mora, če želi, da sodišče obravnava njeno pritožbo, sodno takso (praviloma) plačati. Ta postopek je enak ne glede na to, ali je pritožba utemeljena ali ne, oziroma ne glede na to, ali je sodba pravilna ali ne. Bo pa višje sodišče, če bo ugotovilo, da je pritožba utemeljena in če bo pritožnica priglasila stroške pritožbenega postopka, nasprotni stranki naložilo, da naj pritožnici te stroške povrne.

9. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene, in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).