Jedro

Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 34.500,00 EUR odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi tekočimi od 30.11.2007 dalje do plačila, v 15 dneh.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se odločitev sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino v višini 28.524,62 EUR in mu povrniti pravdne stroške. V preostalem delu je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP (1). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prvostopenjsko sodišče je pri določitvi višine nematerialne škode povsem ignoriralo priloženo medicinsko dokumentacijo, to je, da je tožnik v prometni nesreči utrpel tudi poškodbo nosu, raztrganino na obrazu – brazgotinsko rano in udarec v zadnji del glave. Ni upoštevalo zapletov, ki so pri tožniku kot posledici zdravljenja poškodb nastali. Tožnik je bil ob nesreči mladoleten, sedaj pa je 20 let star in praktično invalid, njegovo telo je skaženo. Do konca življenja bo moral trpeti fizične bolečine, skaženost ter konstantno obiskovanje zdravstvenih ustanov zaradi posledic prometne nesreče. Njegova jetra nikoli več ne bodo opravljale funkcije kot pred prometno nesrečo, v nadaljevanju se zaradi prejete infuzije v količini 32 litrov, pri tožniku lahko pojavi tudi okužba s Hepatitisom, tožnik bo imel v vsakem primeru težave s kamni, ki se mu pojavljajo v jetrnem predelu kot posledica nesreče, do svoje smrti se mora držati jetrne diete, ki je naporna, saj prepoveduje uživanje živil, ki so za mlade ljudi običajne. Vrstniki ga več ne jemljejo kot enakovrednega, zdi se jim čuden, saj ne more z njimi iti niti na piknik. Ravno tako sodišče ni dalo dovolj pozornosti tožnikovi nezmožnosti ukvarjanju s športom. Ni dalo poudarka posledicam, ki jih je na zdravju tožnika pustilo konstantno rentgeniziranje telesa, še posebej v predelu dimelj, kar škodno vpliva na dedni material, posledice pa se bodo pojavljale na njegovih eventuelnih potomcih. Zaradi skaženosti ima tožnik tudi velike težave pri navezovanju stikov z nasprotnim spolom. Tožnik je zaradi prometne nesreče zamenjal srednjo šolo, se je prešolal na lažjo šolo, zgubil eno šolsko leto, posledično pa bo tudi zagotovo manj poklicno uspešen, saj se je prešolal iz perspektivne Tehnične gimnazije na Ekonomsko srednjo šolo. Tožnik bi po končanju gimnazije zagotovo nadaljeval šolanje na Tehnični fakulteti, pa mu je to preprečila navedena prometna nesreča. Tudi na psihičnem področju ima tožnik velike posledice. V življenju bo znatno manj uspešen tako na osebnem kot poklicnem področju, še posebej pa ga skrbi, če bo sploh lahko imel otroke.

Na vročeno pritožbo tožeče stranke, tožena stranka ni podala odgovora.

Pritožba je delno utemeljena.

V skladu z določilom 286b. člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh svojih kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje se opirajo na strokovne ugotovitve izvedenca. Ta je pregledal tudi medicinsko dokumentacijo. Tožeča stranka na izvedeniško mnenje izvedenca dr. V. S. ni imela pripomb. Na glavni obravnavi dne 18.3.2009 pa je izrecno izjavila, da se s tem, kar je navedeno v izvedeniškemu mnenju glede telesnih bolečin, poškodb in ostalih neprijetnosti strinja in k temu nima kaj dodati. Zaradi navedenega so njeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožnik poleg poškodb, ki jih je navedel izvedenec v izvedenskem mnenju, utrpel še poškodbo nosu, raztrganino na obrazu in udarec v zadnji del glave, neutemeljeni. Ti očitki so namreč nujno tudi procesne narave. Drugačne dejanske ugotovitve bi bile mogoče edino z drugačno izvedbo dokaza z izvedencem; natančneje: z nadaljevanjem dokazovanja. Ne le, da bi tožeča stranka že na prvi stopnji sojenja lahko uveljavljala tak procesni predlog ter da bi v skladu s 286 b. členom ZPP to tudi morala storiti. Še več: tožeča stranka se je temu izrecno odrekla. Njeno pritožbeno uveljavljanje tega manjka tako nasprotuje njenemu poprejšnjemu procesnemu ravnanju (venire contra factum proprium).

V skladu z določilom 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ (2)) pripada oškodovancu za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti in za strah, pravična denarna odškodnina, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Tožnik se je kot motorist dne 12.5.2005 poškodoval v prometni nesreči. V času škodnega dogodka je bil star 16 let. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku pridobilo mnenje izvedenca medicinske stroke dr. S., ki je ugotovil, da je tožnik v nesreči utrpel udarnino trebuha z raztrganino jeter, zlom desne koželjnice in zvin vratne hrbtenice. Neprestano hude bolečine je trpel 14 dni, občasno hude bolečine pa 7 dni. Skupno je hude bolečine trpel 21 dni. Neprestane lahke bolečine je imel 3 tedne, občasne lahke 3 tedne, trajajo pa še sedaj ob spremembah vremena. Med zdravljenjem je utrpel tudi številne nevšečnosti, in sicer je bil nekaj ur v izkrvavitvenem šoku, del tega časa je bil celo brez merljivega tlaka, kar je izjemno škodljivo, 6 dni je bil hospitaliziran v enoti intenzivne terapije, 6 dni pa v enoti intenzivne nege, 5 dni je imel v prsnem košu drenažo pod negativnim pritiskom, 8 dni je imel v sapnik napeljano cevko za dihanje in bil priključen na ventilator (umetna pljuča), 26 krat je bil za kratek čas izpostavljen ionizirajočem žarčenju (Rtg. posnetki), 14 dni je izvajal fizikalno terapijo, pri kirurgu plastiku in splošnemu zdravniku je bil 16 krat na pregledih. Štirikrat je bil operiran v splošni anesteziji. Na zatilju se mu je napravila preležanina. Dva tedna je prejemal različne antibiotike. Za delo z desnico je bil povsem nezmožen en mesec in pol, kasneje je bila njegova zmožnost za delo z desnico zmanjšana še tri mesece. Zaradi sveže operiranih ran je bila njegova zunanjost prizadeta teden dni. Tri tedne je nosil opornico na vratu. Prebolel je zaporo črevesja. Dvaindvajset dni je bil hospitaliziran. Osemnajst dni ni smel vstajati iz postelje, ta čas je fiziološke potrebe in osebno higieno opravljal v postelji s pomočjo negovalskega osebja. Dva meseca je bil manj zmožen za dela, kjer bi moral vrat premikati do skrajnih leg. Deset dni je imel povišano temperaturo. Tri mesece je bil nezmožen za šolsko delo, leto dni je bil nezmožen za telovadbo. Teden dni je imel montirano želodčno sondo. Prejel je 32 litrov transfuzije krvi in njenih derivatov, kar je nekajkratna zamenjava celotne tožnikove krvi, zaradi tega bodo lahko nastopile težave pri morebitnih ponovnih transfuzijah, mesec dni je nosil mavec na roki, kar je bilo neudobno, roke ni mogel umivati, ne pregibati sklepov. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tožniku iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti dosodilo odškodnino v višini 25.000,00 EUR.

Izvedenec je ugotovil, da je primarni strah pri tožniku trajal nekaj sekund. Vse od pričetka anestezije pred prvo operacijo je bil upravičeno v strahu, da ima takšne poškodbe trebuha, da bo zaradi tega umrl. Pred vsako operacijo je bil v strahu. Kasneje, ko se je spet zavedel samega sebe, pa je bil v strahu zaradi izida zdravljenja v smislu zapletov v trebušni votlini in izgleda brazgotin. Intenziteta strahu pri tožniku je bila zelo velika, saj je prejemal pomirjevala. Iz naslova strahu je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo odškodnino v višini 10.000,00 EUR.

Glede skaženosti tožnika je izvedenec pri tožniku kot anatomske posledice ugotovil regenerate jetrnega tkiva in obstoj tujkov v in na jetrih ter tudi neznano količino brazgotin v trebušni votlini. Tožnik ima na mestu zloma majhno zadebelitev koželjnice. Ima tudi brazgotine kože in podkožja na temenu, na obrazu, na rokah, prsnem košu in trebuhu ter brazgotinasto prednja trebušna stena. Posledice poškodb se kažejo v zmanjšani občutljivosti kožnih brazgotin in slabši natezni čvrstosti trebušne stene. Vidne brazgotine pa ima tožnik na obrazu in rokah, prsnem košu, predvsem pa na trebuhu. Iz naslova skaženosti je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo odškodnino v višini 7.000,00 EUR.

Izvedenec je ugotovil tudi tožnikovo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ki se kaže v tem, da je tožnik zaradi skaženosti oviran pri navezovanju stikov. Zaradi možnih poškodb bolj ranljivih tkiv ni sposoben za agresivne športe. Zaradi manj čvrste prednje trebušne stene ne sme dvigovati izjemno težkih bremen. Ne sme jesti hrane z veliko neprebavljivih delov. Predel brazgotin je bolj ranljiv. Ni sposoben za težje fizično delo. Izogibati se more hrane, ki kvari jetrno tkivo. Tožnik se svoje manjvrednosti natančno zaveda, svoje stanje primerja s stanjem pred poškodovanjem, obenem pa kaže bojazen, kako se bo skažen vključil v družbo. To so čvrsti razlogi za hujše duševne bolečine, njihove intenzivnosti in pogostosti pojavljanja pa izvedenec objektivno ni mogel ugotoviti. Kar zadeva zacelitve poškodb, spontanega poslabšanja ali izboljšanja ni več moč pričakovati. Zdravljenje grdih keloidnih brazgotin še ni končano. Izvedenec je ugotovil, da bodo potrebni zelo verjetno laserski posegi, lahko pa tudi še en operacijski poseg. Tožnik ima v trebuhu takšne brazgotine, da v nekih okoliščinah povzročajo zaporo črevesa. Verjetnost tega zapleta bo zmanjšal, če se bo izogibal hrani z veliko neprebavljivih ostankov. Ko se zapora črevesa dogodi, mora biti tožnik v nekaj urah prepeljan do kirurške ustanove. Zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo odškodnino v višini 40.000,00 EUR.

Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova nematerialne škode dosodilo odškodnino v višini 82.000,00 EUR, kar predstavlja 88,9 povprečnih mesečnih neto plač. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje tožniku odškodnino odmerilo znotraj širših okvirov odškodnin, ki se prisojajo v podobnih primerih (glej Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, Založba GV 2001, primeri od 375 do 397), pa se pritožba glede na okoliščine obravnavanega primera utemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine. Razpon odškodnin je namreč obsežen, tožnikov primer pa se glede na konkretne okoliščine (predvsem njegova mladost) na tej primerjalni lestvici neutemeljeno nahaja prenizko. Pritožbeno sodišče posebej opozarja na podoben primer iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 173/2006 (3). Oškodovancu, ki je bil star 31 let, je bilo priznanih 96 povprečnih neto plač odškodnine. Glede na obseg zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki ga je pri tožniku na ranem pragu mladosti, ugotovil izvedenec dr. S., je dvig odškodnine iz tega naslova, utemeljen. Zato je pritožbeno sodišče iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožniku določeno odškodnino v višini 40.000 EUR zvišalo za približno 6,5 povprečnih plač na znesek 45.975,38 EUR. Obravnavan primer bo tako s prisojeno odškodnino v skupni višini 95,5 plač v skladu z načeloma individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine glede na vse okoliščine konkretne zadeve pravilno umeščen v obstoječo sodno prakso.

Odškodnina za nematerialno škodo tako skupaj znaša 87.975,38 EUR, za materialno pa 1.807,09 EUR, skupaj 89.782,47 EUR. Tožena stranka je dne 29.1.2007 plačala znesek 51.140,40 EUR. Upoštevaje revaloriziran znesek že plačane odškodnine, ki na dan izdaje prvostopne sodbe znaša 55.282,47 EUR, mora tožena stranka tožeči plačati odškodnino v višini 34.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.11.2007 dalje do plačila, v 15 dneh.

Ker je sodišče prve stopnje pri odmeri višine odškodnine za nematerialno škodo napačno uporabilo materialnopravno določilo 179. člena OZ, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP v prvem odstavku izreka spremenilo tako, da je zvišalo odškodnino, ki jo je tožena stranka dolžna plačati tožniku.

Sodišče prve stopnje je o pravdnih stroških odločalo v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Pri tem je upoštevalo uspeh tožeče stranke v pravdi (18%). Njegov uspeh v pravdi se (izraženo v deležu) ni bistveno spremenil (21%). V takšnem procesnem položaju bi bila pravilna uporaba primarnega stroškovnega merila iz drugega odstavka 154. člena ZPP. V skladu z njim v primeru deljenega uspeha vsaka stranka krije svoje stroške postopka, torej tudi pritožbenega postopka. Zaradi prepovedi reformatio in peius (359. člen ZPP) pritožbeno sodišče v stroškovno odločitev sodišča prve stopnje ni posegalo. O pritožbenih stroških pa je odločilo v skladu z navedenim merilom. Zaradi teh razlogov je pritožnik dolžan sam kriti svoje pritožbene stroške ( 2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi 2. odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73-3965/07 ter 45-1983/08. (2) Uradni list RS, št. 83-4287/2001. (3) V spletni bazi na naslovu www.sodnapraksa.si je evidentiran pod številko VS001749.