Jedro

Idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu, zato je lahko predmet prodaje na javni dražbi. Po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje z dne 10.6.1999 in 21.6.1999.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10.6.1999 ugotovilo, da znaša tržna vrednost nepremičnin, vpisanih v vložek št. 104. k.o., 16.915.400,00 SIT, od tega je vrednost ene polovice, ki je v dolžnikovi lasti, 8.457.700,00 SIT. S sklepom z dne 21.6.1999 je zavrnilo predloga upnika za določitev dolžnikovega deleža na nepremičninah v vložku št. 104 k.o. v naravi in združitev izvršilnih postopkov proti zakoncema R. Proti sklepu z dne 10.6.1999 se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil upnik M.M., ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da doslej ni bilo razčiščeno, kaj naj bi sodišče na javni dražbi sploh prodajalo. Predlaga, naj se izvršbe, ki so v teku proti zakoncema R., združijo.

Proti sklepu z dne 10.6.1999 se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil dolžnik S.R., ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da zahteva ponovno cenitev v navzočnosti lastnikov. V zemljiški knjigi ne piše, kaj je dolžnikovo in kaj pripada ženi.

Proti sklepu z dne 10.6.1999 se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila tudi A.R., dolžnica v zadevi In 99/00001. Smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da upniku ne dolguje ničesar, zato le-ta ne more prodajati njenih nepremičnin. Dolžnica je solastnica prodajnih nepremičnin do Ž. Sodni cenilec cenitve ni pošteno opravil, zato zahteva ponovno cenitev.

Proti sklepu z dne 21.6.1999 se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil dolžnik S.R.. Smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da upnik neupravičeno zahteva združitev postopkov proti zakoncema R.. Objekt, ki ga je sodni cenilec ocenil, je vreden mnogo več.

Upnik M.M. je odgovoril na pritožbi dolžnika S.R.. Predlaga, naj pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi zavrne kot neutemeljeni in potrdi sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožbe niso utemeljene.

K pritožbi upnika proti sklepu z dne 10.6.1999: Iz zemljiškoknjižnega izpiska vl.št. 104 k.o. izhaja, da sta lastnika nepremičnin parc. št. 17/2 in 15/6 S.R. in A.R., vsak do Ž. Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, če je del vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni del, 1. odstavek 13. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 6/80, 36/90). Če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi, se postopek za delitev stvari opravi po pravilih nepravdnega postopka (člen 118 - 127 Zakona o nepravdnem postopku, Ur.l. SRS, št. 30/86). Delitev solastnega premoženja v izvršilnem postopku ne pride v poštev, ampak je predmet prodaje idealni delež nepremičnine, ki je v pravnem prometu.

Kakšen je postopek v primeru, kadar drug upnik za poravnavo svoje terjatve po zaznambi sklepa o izvršbi predlaga izvršbo na isto nepremičnino, je pojasnilo že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 21.6.1999. Upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi (2. odstavek 171. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Citirano določilo je prisilne narave in predstavlja posebno obliko združitve več izvršilnih postopkov, v katerih je kot sredstvo izvršbe za poplačilo denarne terjatve predlagana prodaja iste nepremičnine. Po pristopu upnika v zadevi In 99/00001 k izvršbi v zadevi I 98/1334 se bodo v obeh zadevah opravljala enotna izvršilna dejanja z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, njeno prodajo in poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.

K pritožbi dolžnika S.R. proti sklepu z dne 10.6.1999: Niti pred izdajo izpodbijanega sklepa niti v pritožbi dolžnik ni navedel nobene konkretizirane pripombe v zvezi s cenitvijo sodnega cenilca S.M.. Ker je pritožba v tem delu neobrazložena, določeni poudarki v njej pa so celo žaljivi za sodišče in upnika, poseben odgovor s strani pritožbenega sodišča nanjo ni potreben.

Kar zadeva predmet cenitve sodnega cenilca, pritožbeno sodišče poudarja, da je le-ta ocenil le nepremičnine, ki so vpisane v vl.št. 104 k.o.. Lastnika teh nepremičnin sta S.R. in A.R., vsak do Ž.

Ponoviti je, da delitev nepremičnine v naravi ni predpostavka za njeno prodajo na javni dražbi, saj je v pravnem prometu tudi idealni delež nepremičnine.

K pritožbi dolžnice A.R. proti sklepu z dne 10.6.1999: Tudi pripombe dolžnice A.R. v zvezi s cenitvijo sodnega cenilca S.M. niso konkretizirane, zato se pritožbeno sodišče z njimi ni bilo dolžno ukvarjati.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da dolžnica M.M. ničesar ne dolguje, je treba pojasniti, da se postopek izvršbe na nepremičnino v solasti A.R. vodi po predlogu upnika K., ne pa M.M.. S prodajo idealnega deleža nepremičnine v lasti dolžnice bo torej poplačan upnik v zadevi In 99/00001, ne pa upnik v zadevi I 98/1334. K pritožbi dolžnika S.R. proti sklepu z dne 21.6.1999: Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, kakšen je postopek v primeru paralelnega teka več izvršilnih postopkov istega ali drugega upnika pri izvršbi na isto nepremičnino (171. člen ZIZ). Odločitev sodišča, da ne bo združilo izvršilnih postopkov proti zakoncema A. in S.R., je zato v skladu s citiranimi postopkovnimi določbami. Ostale pritožbene navedbe niso v zvezi s predmetom odločanja v sklepu z dne 21.6.1999, zato jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ni zasledilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in v skladu z določilom 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.