27. 2. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Martina Turka, Straža, ki ga zastopa Zlatko Resman, Straža, na seji 27. februarja 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 9/18 in 20/21), kolikor kategorizira javno pot "Prečna – letališče", odsek 791851, v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 818/62, k. o. Prečna, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Novo mesto (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Prečna – letališče" (odsek 791851) v delu, ki naj bi potekal po zemljišču v njegovi lasti. Zatrjuje, da je Mestna občina Novo mesto s tem, ko je kategorizirala predmetno javno pot po delu pobudnikovega zemljišča parc. št. 818/62, k. o. Prečna, nedopustno posegla v njegovo lastninsko pravico, zaradi česar naj bi bil Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Pobudnik navaja, da se o kategorizaciji spornega odseka predmetne javne poti ni imel možnosti opredeliti, saj naj mu v postopku priprave in sprejetja Odloka ne bi bila dana možnost sodelovanja skladno z Aarhuško konvencijo. Mestna občina Novo mesto naj pred kategorizacijo predmetne javne poti z njim ne bi sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem ta pot poteka, postopek razlastitve tega zemljišča pa naj tudi še ne bi bil končan, saj naj bi pobudnik zoper odločbo Upravne enote Novo mesto št. 352-11/2022-6232-14 z dne 23. 11. 2022, s katero je bila dovoljena razlastitev tega pobudnikovega zemljišča v korist Mestne občine Novo mesto kot razlastitvene upravičenke, vložil pritožbo.

B.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev, zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve. Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej pobudnik izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).

4.Občinski svet Mestne občine Novo mesto je na seji dne 1. 2. 2018 sprejel Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Novo mesto, ki je bil objavljen v Dolenjskem uradnem listu, št. 9/18, dne 23. 4. 2018 (v nadaljevanju Odlok/18) in je skladno z 12. členom tega odloka začel veljati 24. 4. 2018. Ta odlok je v 8. členu v alineji "ostala naselja" pod zaporedno številko 17 kategoriziral javno pot, odsek 791851, z začetkom odseka "295043", potekom odseka "Prečna – letališče" in koncem odseka "HŠ 46" ter dolžino odseka 544 metrov. Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 20/21 – v nadaljevanju Odlok/21) je bila ta določba sicer spremenjena, vendar se je sprememba nanašala le na številčno oznako začetka odseka kategorizirane javne poti "Prečna – letališče" (odsek 791851), ki je bila nadomeščena z oznako "295042". Odlok/21 zgolj s tem, ko je določil drugačno oznako začetka odseka predmetne javne poti, po vsebini ni posegel v ureditev poteka že kategorizirane javne poti "Prečna – letališče" (odsek 791851) oziroma kategorizacije te javne poti v delu, ki poteka po pobudnikovem zemljišču, ni uveljavil na novo. To pomeni, da je bila kategorizacija sporne javne poti uveljavljana že z dnem začetka veljavnosti Odloka/18 (tj. 24. 4. 2018) in se je objektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS za vložitev pobude zoper ta odlok iztekel 24. 4. 2019. Pobudnik je pobudo vložil 10. 12. 2022, torej po izteku tega roka.

5.Pobudnik, ki je pobudo vložil na obrazcu za vložitev pobude, je pod točko 4.2 tega obrazca, ki predvideva navedbe o pravočasnosti pobude, navedel: "Upravna enota Novo mesto je odločbo št. 352-11/2022-6232-14 o razlastitvi nepremičnine s parc. št. 818/62, k. o. Prečna, ki je v lasti Martina Turka, […], do celote (1/1), izdala dne 23. 11. 2022." Glede na to, da je to navedbo podal v okviru navedb o pravočasnosti pobude, je Ustavno sodišče štelo, da se pobudnik po vsebini sklicuje na subjektivni rok.

6.Kot izhaja iz 3. točke obrazložitve sklepa, je pobudnik tisti, ki mora izkazati obstoj okoliščin, pomembnih za presojo z vidika, ali je pobuda vložena znotraj subjektivnega roka iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Po oceni Ustavnega sodišča pobudnik zgolj s sklicevanjem na dan izdaje odločbe o razlastitvi (23. 11. 2022) tej zahtevi v obravnavanem primeru ni zadostil, saj po vsebini uveljavljane trditve, da je šele tedaj izvedel za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega dela Odloka, sploh ni utemeljil. Ker pobudnik tudi sicer ni podal nobenih navedb o obstoju dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče to trditev preveriti in oceniti, ni izkazal, da je dan izdaje odločbe o razlastitvi 23. 11. 2022 tisti trenutek, ki je v njegovem primeru pomemben za začetek teka subjektivnega roka za vložitev pobude iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Ob tem Ustavno sodišče dodaja, da ugotovitve upravnega organa, razvidne iz odločbe o razlastitvi, na katero se pobudnik sklicuje v zvezi s pravočasnostjo pobude, kažejo na to, da je bil pobudnik o tem, da po njegovem zemljišču parc. št. 818/62, k. o. Prečna, poteka kategorizirana občinska javna pot, seznanjen že leta 2019, ko je kot udeleženec sodeloval v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije zemljišča parc. št. 818/46, k. o. Prečna, ki je bil izveden prav zaradi odmere z izpodbijanim delom Odloka kategorizirane javne poti "Letališče – Prečna" (odsek 791851).

7.Glede na navedeno pobudnik ni prepričljivo utemeljil, da je za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega dela Odloka izvedel 23. 11. 2022, in ni izkazal, da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti vložil v enem letu od dneva, ko je izvedel za nastanek teh posledic. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena Odloka, kolikor kategorizira javno pot "Prečna – letališče", odsek 791851, v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 818/62, k. o. Prečna, zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Pobudnik sicer očita neskladje z navedenima določbama Ustave (tudi) 4. členu Odloka (glej stran 5 pobude). Ker pa iz drugih navedb v pobudi jasno izhaja, da se njegovi očitki nanašajo na z Odlokom uveljavljeno kategorizacijo javne poti "Prečna – letališče", odsek 791851, kar je predmet urejanja le v 8. členu Odloka, je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik izpodbija le ta člen Odloka v obsegu, kot je razviden iz izreka sklepa.

[2]Državni zbor je Aarhuško konvencijo ratificiral s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljnih zadevah (Uradni list RS, št. 62/04, MP, št. 17/04 – MKDIOZ), spremembo Aarhuške konvencije pa z Zakonom o ratifikaciji spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljnih zadevah (Uradni list RS, št. 11/10, MP, št. 1/10 – MSKIVOZ).

[3]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

[4]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.

[5]Skladno z 12 členom Odloka/21 je ta odlok začel veljati 25. 11. 2021.

[6]Glej 8. člen Odloka/21.

[7]Obrazec je dostopen na spletni strani Ustavnega sodišča <https://www.us-rs.si/vloge/obrazci/>.

[8]Stranska opomba k tej točki pobude vsebuje pojasnilo, da se ta del izpolni le, če je od uveljavitve izpodbijanega podzakonskega predpisa ali splošnega akta, ki učinkuje neposredno, poteklo več kot eno leto, ter tudi, da se v tej točki pobude navedejo okoliščine, iz katerih je razvidno, kdaj je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

[9]Upravni organ je v obrazložitvi odločbe o razlastitvi med drugim navedel, da je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Novo mesto (v nadaljevanju GURS), v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije zemljišča parc. št. 818/46, k. o. Prečna, izdala odločbo št. 02112-1426/2019-2 z dne 25. 7. 2019, iz katere je razvidno, da je bil postopek parcelacije tega zemljišča (ki je bilo v tem postopku ukinjeno, iz njega pa sta nastali novi parceli št. 818/61 in št. 818/62, obe k. o. Prečna) izveden zaradi "odmere občinske ceste pri letališču Prečna, kategorizirane ceste s št. odseka JP 791851". Kot navaja upravni organ, je iz odločbe GURS z dne 25. 7. 2019 razvidno tudi, da je pobudnik, ki je v mejnem postopku sodeloval kot lastnik navedenega zemljišča, v zapisniku z dne 9. 4. 2019 o mejni obravnavi podpisal izjavo, da se strinja s potekom v tem postopku predlaganih delov meje (obstoječe) ceste, ki jo je po zunanjem robu cestnega sveta na terenu določil upravljavec ceste (glej stran 6 odločbe o razlastitvi).