Jedro

Ker je tožena stranka, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo, ravnala v skladu z 58. čl. ZVGLD in Pravili LD, in obstoji razlog za nesprejem v članstvo, njeno ravnanje ni protipravno.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in sodba prvostopenjskega sodišča v tč. 1 izreka tako s p r e m e n i, da se tudi tožbeni zahtevek v obsegu, ki glasi: "Odločitev LD P., sprejeta na rednem občnem zboru dne 2.3.2002, se razveljavi " zavrne.

Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu (tč. 2 izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 157.140,00 SIT pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.2.2005 dalje do plačila, v 15-tih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevku tožeče stranke, v tč. 1 izreka odločitev LD P., sprejeto na rednem letnem občnem zboru dne 2.3.2002, razveljavilo, v preostalem obsegu pa tožbeni zahtevek, ko je tožeča stranka od tožene zahtevala, da tožnika sprejme v članstvo lovske družine v 15-tih dneh, zavrnilo (tč. 2 izreka) ter v razlogih sodbe pojasnilo, da bo morala tožena stranka ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za sprejem v članstvo. Glede na delni uspeh strank v postopku je odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje pravdne stroške.

Obe stranki sta se zoper tako sodbo pritožili.

Tožeča stranka se je pritožila zoper zavrnilni del sodbe, uveljavlja vse pritožbene razloge, pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu tako spremeni, da se tudi v tem obsegu tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stališče prvostopenjskega sodišča je formalistično. Sodišče bi moralo o vlogi tožnika za članstvo meritorno odločiti. Tožena stranka ob tem ni izkazala pravno upoštevnega razloga, da bi lahko odrekla članstvo tožniku. Vloga tožnika bi bila lahko nepopolna, če tožnik ne bi bil že član lovske družine in je tožena stranka razpolagala z vso potrebno dokumentacijo. Sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko presoditi navedbe tožnika in navedbe tožene stranke, ki tožniku ni očitala neizpolnjevanja pogojev. Če gre za očitek oz. razlog za nesprejem v članstvo iz 10. čl. Pravilnika tožene stranke, pa je dokazno breme tovrstnih kršitev na strani toženke. Tedaj je še vedno veljal Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD), občan, ki mu je lovska družina odrekla sprejem v članstvo, ima glede na določbo 59. čl. navedenega zakona zagotovljeno sodno varstvo. Sodišče mu ga ni zagotovilo in je zato kršilo materialni predpis. S formalističnim obravnavanjem sodišče dopušča poseg v pravno varnost, kar je kršitev načel demokracije in grožnja pravni varnosti in pravicam posameznika. Priglaša pritožbene stroške. Tožena stranka se je pritožila zoper ugodilni del sodbe. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno oz. nepopolno ugotovilo dejansko stanje in je zato tudi napačno uporabilo materialno pravo. Dejstvo je, da je v postopku bilo ugotovljeno, da je tožnik bil kot član LD P. s sklepom disciplinske komisije LD P. z dne 23.4.1997 izključen iz članstva in je ta odločitev bila dokončna in pravnomočna, saj je razsodišče pri Zvezi lovskih družin G. kot drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje. V 10. čl. Pravil LD P. je med drugim tudi določeno, da lovska družina lahko odkloni članstvo tudi tistemu, ki je bil predhodno že izključen iz LD P., ali tistemu, za katerega smatra, da ni primeren za člana lovske družine. Izključitev iz članstva lovske družine je najhujši ukrep in je izrečen v izjemnih primerih, ko so kršitve posameznega člana lovske družine tako hude, da njegovo članstvo v lovski družini ni več mogoče. Sodišče se sicer z vsebino disciplinske kršitve tožnika ni ukvarjalo, kar tudi ni potrebno. Dejstvo je, da je tožnik zagrešil takšne nepravilnosti kot član lovske družine, da njegovo ponovno članstvo v lovski družini ni prišlo več v poštev. Ker je bilo znano članom, da je tožnik predhodno že bil izključen iz lovske družine, so ga šteli za neprimernega za člana lovske družine, kot izhaja iz izpovedb zaslišanih prič, predvsem R.M. in V. L.. O tem se je na rednem letnem občnem zboru tudi govorilo, kar je povedala priča R.F. ki jo je za zaslišanje predlagal tožnik. Sicer pa je tožnik izpovedal, da je vložil pred tem že večkrat prošnjo za ponovno članstvo v lovski družini, in je bila zavrnjena. Očitno so člani lovske družine bili seznanjeni in vedeli, da je tožnik že bil predhodno izključen iz članstva lovske družine in so se zato predhodno že odločili, kako bodo v tem primeru glasovali, kot je povedal tudi priča L.. Dejstvo je, da je bila odločitev o nesprejemu tožnika v članstvo sprejeta na občnem zboru z večino glasov, kot je razvidno tudi iz zapisnika rednega letnega občnega zbora z dne 2.3.2002 in je o odločitvi tožnik bil obveščen z dopisom z dne 25.3.2002. V pravilih LD P. ni določeno, da bi moral biti v zapisniku občnega zbora in v obvestilu naveden razlog, zakaj je članstvo odklonjeno. Pritožbenemu sodišču zato tožena stranka predlaga, da v izpodbijanem ugodilnem delu sodbo tako spremeni, da se tudi v tem delu tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno sodbo v tč. 1 in 3. izreka razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, priglaša pritožbene stroške.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je utemeljena.

5. čl. Zakona o društvih (Ur.l. RS št. 60/95 s spremembami in dopolnitvami) v 1. odst. določa, da lahko vsak postane član in deluje v društvu pod enakimi pogoji. Posamezniku je torej omogočeno, da postane član društva, ne nudi pa ta zakon pravice do članstva. Glede članstva v lovskih družinah je 1. odst. 58. čl. Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi (ZVGDL - Ur.l. SRS št. 25/76 in 29/86 ter RS št. 29/95 in 89/99), ki je veljal v obravnavanem obdobju, določal, da vsak občan lahko postane ob enakih pogojih član lovske družine po predpisih o članstvu v društvih in po splošnem aktu lovske družine. V postopku sprejema v članstvo oz. izključitve iz članstva je potrebno spoštovati ne le društvena pravila, pač pa tudi upoštevati, da gre pri pravici do članstva v društvu za pravico do združevanja oz. temeljno pravico in svoboščino (15. in 42. čl. Ustave RS). Če se z zavrnitvijo članstva to pravico izključi, kot se je zgodilo v konkretnem primeru (odločitev občnega zbora tožene stranke), mora za to obstajati upravičen razlog, tudi v zvezi z notranjimi pravili. Ta razlog iz obvestila upravnega odbora o odklonitvi prošnje za sprejem (2. odst. 10. čl. Pravil lovskega društva P., v nad. Pravila) z dne 25.3.2002 ni razviden. Tožnik je v tem sporu v smislu 59. čl. ZVGLD zahteval sodno varstvo. Če namreč, kot izhaja iz 59. čl. ZVLGD, posamezniku lovska družina zavrne prošnjo za sprejem v članstvo, o tem, če to posameznik zahteva, odloči sodišče. Tožnik je toženki očital nedopustno ravnanje. Naloga sodišča je, da presodi, ali je bila prošnja za sprejem v članstvo utemeljena oz. ali je bilo toženkino ravnanje protipravno in pritožnika zato pravilno opozarjata, da bi zato moralo sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrniti ali mu v celoti ugoditi, odločiti o zatrjevani pravici tožnika do članstva.

Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je obstajal razlog za odklonitev prošnje za sprejem. Ugotovilo je, da lovska družina glede na Pravila, ki so veljala v času odločanja o tožnikovi prošnji za sprejem, lahko med drugim odkloni članstvo tistemu, ki je bil izključen iz LD P. oz. tistemu, za katerega se smatra, da ni primeren za člana lovske družine (1. in 3. alinea predzadnjega odstavka 10. člena) in je tožnik že bil izključen iz članstva v tej lovski družini ter je tožena stranka v odgovoru na tožbo kot razlog, zakaj tožnikovi prošnji za sprejem ni bilo ugodeno, navedla ta razlog. Ugotovljeno je tudi, da je občni zbor ob glasovanju bil sklepčen, navzoča je bila več kot polovica članov in veljavno sprejet sklep, z večino navzočih članov, ki so glasovali proti sprejemu tožnika v članstvo. O razlogih za nesprejem je sodišče zaslišalo tudi nekaj članov, ki so glasovali, kot prič, ugotovilo, da je bil razlog predhodna izključitev tožnika iz lovske družine oz. njegova neprimernost za lovca. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo zato prvostopenjsko sodišče, kot pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi, sprejeti pravni sklep, da je bilo ravnanje toženke skladno z določbami ZVGDL in Pravili ter tožbeni zahtevek zavrniti. Ker je torej obstajal razlog za nesprejem v splošnem aktu lovske družine (objektivno ugotovljena okoliščina glede kandidata - predhodna izključitev iz članstva) in je to sodišče prve stopnje ugotovilo, materialnopravna presoja spornega razmerja narekuje sklep, da ravnanje tožene stranke, ko je njen organ zavrnil prošnjo za sprejem, ni bilo protipravno. Zato je odločitev v točki 1, ko je sodišče odločitev toženke, sprejeto na rednem letnem občnem zboru dne 2.3.2002, razveljavilo, nepravilna in pritožba tožene stranke utemeljena. Glede na zgoraj obrazloženo se zato izkaže, da pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Ker je občni zbor društva odločil, da se prošnja za sprejem v članstvo tožnika zavne in obstoje razlogi za odklonitev sprejema v članstvo, kot je že zgoraj obrazloženo, tožnik neutemeljeno od sodišča zahteva, da odloči drugače, toženi stranki naloži, da ga sprejme v članstvo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je odločilna dejstva ugotovilo, le materialno pravo delno zmotno uporabilo, v ugodilnem delu (v točki 1 izreka) tako spremenilo, da se tožbeni zahtevek tudi v tem obsegu zavrne, neutemeljeno pritožbo tožnika pa zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem zavrnilnem delu (v tč. 2 izreka) sodbo sodišča prve stopnje, saj ob odločanju o pritožbah obeh strank tudi kršitev določb pravdnega postopka, ki jih po uradni dolžnosti upošteva (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ni zasledilo (4. odst. 358. čl. in 353. čl. ZPP).

Delna sprememba sodbe je narekovala tudi spremembo odločbe o stroških. Tožeča stranka je v pravdi popolnoma propadla, zato mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, nastale v postopku na prvi stopnji in pritožbene stroške. Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo, glede na dejansko izkazane stroške, ob upoštevanju Taksne in Odvetniške tarife in v okviru stroškovne zahteve, na po 200 točk za sestavo odgovora na tožbo in pristop pooblaščenca na prvi narok za glavno obravnavo, 100 točk za pristop na drugi narok, 200 točk zaradi nadaljnjih pol ur, 250 točk za sestavo pritožbe, 20 točk za poročilo stranki, ker znaša glede na vrednost točke 110,00 SIT 106.700,00 SIT, 500,00 SIT materialnih stroškov, 20 % DDV ter 28.500,00 SIT zaradi plačila sodnih taks. Skupni znesek 157.140,00 SIT je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti v 15-tih dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.2.2005 dalje do plačila. Drugih uveljavljanih stroškov sodišče druge stopnje toženi stranki ni priznalo, saj ne gre za stroške, predvidene v Odvetniški tarifi oz. so ti že zajeti v opravi drugih dejanj (prejem odločbe prve stopnje in posvet s stranko je zajet v postavki sestava pritožbe, pregled zadeve in sestanek s stranko pa v postavki sestava odgovora na tožbo). Stroškovna odločba temelji na določbi 1. odst. 154. čl. ter 165. čl. ZPP).