Jedro

Sodišče prve stopnje je predloga za obnovo postopka pravilno zavrglo kot nepopolna. Kot je pojasnilo, je treba v predlogu za obnovo med drugim navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo te navedbe (drugi odstavek 397. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nadaljuje postopek s predlogom za obnovo postopka, ki je bil prekinjen z dnem 21. 3. 2018 (I. točka izreka). Predloga tožeče stranke za obnovo postopka z dne 15. 12. 2017 in 14. 2. 2018 je zavrglo (II. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za obnovo postopka (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se pritožuje tožnik iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Glede predloga za obnovo postopka z dne 15. 12. 2017 navaja, da je natančno pojasnil okoliščine, na podlagi katerih je izvedel ter pridobil listine, ki so mu v korist. V kazenskem postopku, ki se vodi zoper ključno obremenilno pričo tožene stranke v postopku izredne odpovedi čistilko A.A. zaradi krive izpovedbe, je 15. 11. 2017 pregledal kazenski spis. Predlogu za obnovo postopka je priložil dokumente, s katerimi se je seznanil šele z vpogledom vanj. Pred navedenim datumom ni smel pregledati spisa, ker ima status oškodovanca. Iz zakona izhaja, da se oškodovanec pred svojim zaslišanjem ne sme seznaniti z obtožnim predlogom oziroma obtožnico niti pregledati spis. Tožnik je bil v kazenskem postopku zaslišan 9. 11. 2017, nekaj dni kasneje (sodišče je potrebovalo nekaj dni za pribavo spisa) pa je pregledal kazenski spis. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pravočasnosti predloga. Ni obrazložilo, kdaj bi oškodovanec lahko pridobil listine v kazenskem postopku. Ni ugotovilo, kdaj so bile sporne listine vložene v kazenski spis niti kdaj se je kazenski postopek začel. Ni jasna navedba sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik predložiti dokaz o tem, da je pred 15. 11. 2017 neuspešno zaprosil za vpogled v kazenski spis. Kdaj lahko oškodovanec vpogleda v kazenski spis, izhaja iz zakona. Vztraja, da je vložil pravočasen predlog za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje mu neutemeljeno očita, da ni navedel, katere listine v spisu naj sodišče vpogleda. Tudi zanemari dejstvo, da je hkrati s predlogom za obnovo postopka vložil določene listine. Glede predloga za obnovo postopka z dne 14. 2. 2018 navaja, da mu sodišče prve stopnje neutemeljeno očita, da je kot dokaz predlagal vpogled v celotni kazenski spis, zanemari tudi, da je hkrati s predlogom za obnovo postopka vložil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 21. 12. 2017. Predlog za obnovo postopka je vložen prepozno. Sodišče prve stopnje neutemeljeno opozarja na pogoj, da morajo biti nova dejstva in dokazi taki, da bi stranka z njimi dosegla ugodnejšo odločbo, kot to določa 10. točka 394. člena ZPP. Razlogi za sporno izredno odpoved so bili drugačni, kot to želi prikazati tožena stranka, kar dokazujejo predložene listine iz kazenskega spisa in izpovedbe ravnatelja v kazenskem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani del sklepa tako, da obnovo postopka dovoli in razveljavi odločbe, ki so bile izdane v prejšnjem postopku, oziroma da izpodbijani del sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, s stroškovno posledico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je predloga za obnovo postopka pravilno zavrglo kot nepopolna. Kot je pojasnilo, je treba v predlogu za obnovo med drugim navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo te navedbe (drugi odstavek 397. člena ZPP). Po določbi 395. člena ZPP mora stranka navesti tudi, zakaj okoliščin, ki pomenijo obnovitveni razlog, ni mogla uveljavljati v prejšnjem postopku. Ker tožnik ni navedel okoliščin in predložil ustreznih dokazov za preizkus pravočasnosti predlogov, ju je sodišče prve stopnje zavrglo kot nepopolna (prvi odstavek 398. člena v povezavi z drugim odstavkom 397. člena ZPP).

6. Toženec je v obeh predlogih uveljavljal obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, ki določa, da se s sodno odločbo pravnomočno končani postopek lahko na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po 6. točki prvega odstavka 396. člena ZPP se predlog za obnovo postopka vloži v 30-ih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Pravočasnost predloga za obnovo postopka ZPP torej veže na dan, ko je stranka mogla navesti sodišču novo dejstvo oziroma nova dokazila, ne pa na dan, ko je ta dokazila prejela (II Ips 421/2001, VIII Ips 560/2007).

7. Ne drži pritožbena navedba, da je tožnik navedel okoliščine, iz katerih izhaja, da je bil predlog za obnovo postopka z dne 15. 12. 2017 vložen v zakonitem roku. Tožnik ni v zadostni meri pojasnil, zakaj se je šele 15. 11. 2017 lahko seznanil z zatrjevanimi novimi dejstvi in dokazi niti ni v ta namen predložil dokazov. Tožnik zmotno navaja, da oškodovanec do svojega zaslišanja v kazenskem postopku ne sme pregledati spisa. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ima oškodovanec v kazenskem postopku pravico pregledovati spise in si ogledati dokazne predmete, vendar pa sme sodišče oškodovancu odreči pregled spisov, dokler ni zaslišan kot priča (tretji odstavek 59. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP, Ur. l. RS, št. 63/1994 in nasl.). Tožnikov predlog navedb v zvezi s tem ne vsebuje. Ker je šele v pritožbi prvič navedel, da je bil zaslišan 9. 11. 2017, nekaj dni kasneje pa je vpogledal v spis, te navedbe pomenijo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

8. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zanemarilo listine, ki jih je tožnik priložil svojemu predlogu. Manjkajoče trditvene podlage tožnika glede pravočasnosti oziroma popolnosti predloga ne more nadomestiti sklicevanje na dokaze. Tudi sicer tožnik ni navedel, da je sporne listine predložil v zvezi z dokazovanjem dejstev glede pravočasnosti predloga. Zato jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo. Prav tako mu je pravilno pojasnilo, zakaj predlagan dokaz (vpogled v kazenski spis) ni ustrezen dokazni predlog za presojo pravočasnosti oziroma popolnosti predloga (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje tožnik tudi pri drugem predlogu za obnovo postopka z dne 14. 2. 2018 ni navedel okoliščin in predložil ustreznih dokazov za navedbe, na podlagi katerih bi sodišče lahko preizkusilo pravočasnost predloga. Tožnik ni ustrezno pojasnil, zakaj se je prav 18. 1. 2018 lahko seznanil z zatrjevanim novim dokazom (izpovedjo ravnatelja v kazenskem postopku). Pravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da žig na prepisu zvočnega posnetka, ki ga je priložil predlogu, ne zadostuje za ugotovitev, da je bil točno tisti dan vročen tožniku oziroma njegovemu pooblaščencu. Predlagan dokaz (vpogled v celotni kazenski spis) pa, enako kakor velja glede prvega predloga, ni ustrezen dokazni predlog (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožnik v drugem predlogu ni navedel novih dejstev in dokazov, kakršne zahteva 10. točka 394. člena ZPP. Tožnik opozarja na izpoved ravnatelja v drugem postopku (kazenskem), s čimer v bistvu želi doseči revizijo dokaza, ki je že bil izveden v tem individualnem delovnem sporu. Tožnik bi namreč lahko dosegel kvečjemu ponovitev tega dokaza, ponovitev istega dokaza pa ne pomeni novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka ali/in dokazne ocene ne predstavlja razloga, ki bi omogočal obnovo postopka.

11. Ker je sodišče prve stopnje predloga pravilno zavrglo kot nepopolna, do presoje pravočasnosti ni prišlo. Zato tožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do pravočasnosti predlogov.

12. Glede na to, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

13. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).