Jedro

Upraviteljeva naloga je, da tehta različne možnosti, ki pomenijo najboljše poplačilo upnikov. V tem primeru je očitno pretehtala možnost sodne poravnave pred izdajo sodbe sodišča. Kot že rečeno, pritožnik za svoje stališče, da sklenitev sodne poravnave ni najboljša možnost (razen možnosti višjega plačila, ki pa v fazi izpodbijanja dednega dogovora (še) ni relevantna), ni ponudil nobenih trditev, še manj pa dokazov.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje stečajni upraviteljici A. G. za sklenitev sodne poravnave z dne 8. 7. 2019 v gospodarski zadevi I Pg 306/2017 pred Okrožnim sodiščem v Celju, tožeče stranke P. H. kot stečajnega dolžnika, zoper toženo stranko T. M., zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju (vrednost predmeta 12.552,98 EUR s pripadki).

2. Zoper takšen sklep je podal laično pritožbo upnik S. K. in navedel, da izpodbija sklep v celoti, ker meni, da bi se z razveljavitvijo dednega dogovora sklenjenega na zapuščinski obravnavi 13. 2. 2017 med tožnikom P. H. in toženko T. M. in posledično s prenosom 1/8 deleža nepremičnin v last stečajnega dolžnika in s tem v stečajno maso, s prodajo dosegel večji obseg poplačila terjatev upnikov, še posebej, ker so se predmetne nepremičnine že v letu 2017 na trgu prodajale za okrog 150.000,00 EUR. Sicer pa bi bil tudi sam kot največji upnik pripravljen prevzeti delež nepremičnin v višji vrednosti, kot je ta določena v sklenjeni poravnavi.

3. Upraviteljica je podala izjavo in navedla, da ne soglaša z navedbo pritožnika, da bi premoženje, ki bi ga pridobili z razveljavitvijo dednega dogovora lahko prodali po ceni, kot je izhajala iz GURS-a v času vložitve tožbe (delež 1/8 znaša 12.552,98 EUR). Deleži nepremičnin se praviloma prodajo po nižjih cenah kot v primeru prodaje celotne nepremičnine. V konkretnem primeru bi se izvedla prodaja 1/8 parcel 001 in 002 k. o. ..., katerih delitev v naravi ni mogoča. Upnik navaja, da je kot največji upnik premoženje pripravljen prevzeti po višji ceni, kot je sklenjena sodna poravnava, vendar pa mora osebni dolžnik pred tem uspeti v izpodbojni pravdi. Upraviteljica se je posvetovala z odvetnikom in njegovo mnenje je bilo, da je pravda zelo rizična in je možnost uspeha 50%. Tožena stranka namreč dokazuje, da je tožeča stranka, to je stečajni dolžnik, v času življenja od očeta prejel darila in denar, ki presegajo znesek 1/8 deleža nepremičnin, ki bi jih sicer dedoval po očetu. Vrednost premoženja po GURS-u po novem vrednotenju nepremičnin znaša 67.393,00 EUR, 1/8 premoženja torej znaša 8.424,00 EUR. Upraviteljica navede, da zaradi negotovosti razpleta pravde ne more umakniti soglasja k sklenjeni sodni poravnavi. V primeru, da v pravdi izgubi, ne bo mogla plačati pravdnih stroškov, saj v stečajni masi za takšen strošek ni sredstev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v primerih poslov upravljanja stečajne mase po 322. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) mora upravitelj pridobiti soglasje za posle upravljanja stečajne mase, kot je predlagana vsebina sodne poravnave.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je podalo soglasje k predlagani sodni poravnavi. Pritožnik namreč ni navedel okoliščin in dejstev, ki bi utemeljevali, da bi lahko tožeča stranka, torej stečajni dolžnik, v izpodbojni pravdi glede razveljavitve dednega dogovora uspel. Navedbe upnika, da je on pripravljen prevzeti delež nepremičnin v višjem znesku, kot je določen v sklenjeni sodni poravnavi, niso relevantne glede uspeha v pravdi, saj mora osebni dolžnik, kot je navedla tudi upraviteljica, v pravdni zadevi najprej uspeti, torej uspeti s tožbenim zahtevkom glede razveljavitve dednega dogovora, kar pa glede na trditve tožene stranke, da je tožnik v času življenja od očeta prejemal denar in darila, ki presegajo 1/8 deleže nepremičnin, ki so njegov dedni delež, utrjuje pritožbeno stališče v ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je podalo soglasje za predlagano sodno poravnavo. Na eni strani bo na podlagi sklenjene sodne poravnave v stečajno maso nateklo premoženje v višini 5.000,00 EUR, na drugi strani pa ni nujno, da bi osebni dolžnik v pravdi uspel in bi nastali stroški pravdnega postopka, ki bi lahko bili bistveno višji in bi zajedali v stečajno maso.

7. Določba 97. člena ZFPPIPP določa, da je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika, pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase, pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka in pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom. Glede na navedeno je upraviteljeva naloga, da tehta različne možnosti, ki pomenijo najboljše poplačilo upnikov. V tem primeru je očitno pretehtala možnost sodne poravnave pred izdajo sodbe sodišča. Kot že rečeno, pritožnik za svoje stališče, da sklenitev sodne poravnave ni najboljša možnost (razen možnosti višjega plačila, ki pa v fazi izpodbijanja dednega dogovora (še) ni relevantna), ni ponudil nobenih trditev, še manj pa dokazov.

8. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pavšalne pritožbene navedbe. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).