Jedro

Razumnost predloga osebnega stečaja je lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega (vključno z določitvijo dolžine trajanja preizkusnega obdobja). Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Take presoje tožena stranka v izpodbijani odločbi ni izvedla in je ni obrazložila. Nepravilno, v nasprotju z določilom drugega odstavka 3. člena ZBPP, je namreč izhajala iz stališča, da ker specialne določbe ZFPPIPP dodelitve brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper dolžino trajanja preizkusnega obdobja ne urejajo, tožnik nima pravice do zaprošene brezplačne pravne pomoči za tovrstno storitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 261/2013 z dne 27. 8. 2013 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 350,00 EUR, povečane za 22 % DDV, kar skupaj znaša 427,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 2., 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/01 in nadaljnji) zavrnila prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. St 2069/2012 z dne 4. 6. 2013. Po ugotovitvi tožene stranke na podlagi vpogleda sodnega spisa v navedeni zadevi, je bil s sklepom št. St 2069/2012 z dne 13. 11. 2012 začet postopek osebnega stečaja nad tožnikom, z nadaljnjim sklepom št. St 2069/2012 z dne 4. 6. 2013 pa je sodišče začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, sedaj tožniku, ter mu določilo preizkusno dobo 5 let od začetka postopka odpusta obveznosti.

V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka povzema določila 1. in 2. odstavka 3. člena ZBPP. Navaja še, da tožnik, ki prosi za pravno pomoč pri sestavi pritožbe v postopku odpusta obveznosti v osebnem stečaju, uveljavlja brezplačno pravno pomoč po posebnem zakonu, ZFPPIPP, ki je v razmerju do ZBPP specialne narave. Ob sklicevanju na 383.a člen ZFPPIPP meni, da citirani zakon določa zaprt krog možnih situacij, ko lahko dolžnik uspešno uveljavi pravico do brezplačne pravne pomoči. To po mnenju tožene stranke lahko, poleg dodelitve brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za začetek postopka osebnega stečaja na podlagi 3. odstavka 383.a člena ZFPPIPP, uspešno stori samo še v primeru, če je upnik vložil ugovor proti odpustu obveznosti na podlagi 2. odstavka 402. člena ZFPPIPP, za kar pa ne gre v konkretnem primeru, saj ni bil vložen ugovor upnika na podlagi 1. in 2. odstavka 402. člena ZFPPIPP v stečajni zadevi, za katero tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč, medtem ko naj zakon ne bi dopuščal širjenja kroga izjem po določbah ZFPPIPP oziroma njegove ekstenzivne razlage. Na podlagi izpostavljene določbe 383.a člena ZFPPIPP tožena stranka utemeljuje svoje nadaljnje stališče, da ZFPPIPP dolžnikom ne daje pravice za uveljavljanje brezplačne pravne pomoči v postopkih odpusta obveznosti, ko s pritožbo uveljavljajo, da je sodišče določilo predolgo preizkusno obdobje. Na podlagi vsega navedenega je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika kot neutemeljeno, ker da specialne določbe ZFPPIPP ne predvidevajo njene dodelitve za vložitev pritožbe zoper dolžino trajanja preizkusnega obdobja.

Tožnik v tožbi, ki ji prilaga tudi listine (tožbene priloge A1 – A3), uveljavlja tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da tožena stranka v izpodbijani odločbi sicer pravilno povzema 7. odstavek 383.a člena ZFPPIPP, a ga napačno razlaga v nasprotju z namenom tega določila. Iz izpostavljenih določil 1. do 4. odstavka 383.a člena ZFPPIPP po mnenju tožnika izhaja, da je pravica za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in predloga za začetek postopka odpusta obveznosti zagotovljena tudi stečajnemu dolžniku, ki je po določbah ZBPP upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj mu le-te zagotavljajo brezplačno pravno svetovanje, sestavo predlogov in tudi oprostitev plačila predujma, torej tiste storitve, ki so potrebne za uveljavitev pravice do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka in predloga za začetek postopka odpusta obveznosti, kar vse lahko stečajni dolžnik uveljavi s podajo predlogov na zapisnik neposredno na sodišču, pristojnem za zadeve stečaja. Ker navedene pravne storitve zagotavlja neposredno sodišče stečajnemu dolžniku, ki je po ZBPP upravičen do brezplačne pravne pomoči, naj logično ne bi bilo potrebno zagotoviti še brezplačne pravne pomoči odvetnika. Vendar pa naj ne bi ZFPPIPP stečajnemu dolžniku zagotavljal brezplačne sestave pritožbe in drugih pravnih sredstev v postopkih osebnega stečaja in odpusta obveznosti, tako da naj ne bi mogel na zapisnik pri sodišču vložiti pritožbe zoper sklep sodišča o začetku postopka odpusta obveznosti, ampak si mora zagotoviti pravno pomoč pri odvetniku. Glede na to tožnik meni, da je z v pravni znanosti uveljavljenimi metodami razlage pravnih norm, zlasti namensko in logično, potrebno določbo 7. odstavka 383.a. člena ZFPPIPP razlagati le tako, da brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti ni mogoče dodeliti za tiste pravne storitve (pravno svetovanje, sestava vlog), ki jih skladno s 383.a členom ZFPPIPP zagotavlja sodišče samo, za druge pa je stečajni dolžnik upravičen do brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP. Tožnik dodaja, da je v konkretnem primeru hkrati s prošnjo za brezplačno pravno pomoč po pooblaščeni odvetniški družbi vložil pritožbo zoper navedeni sklep, ki ji je Višje sodišče ugodilo s sklepom št. Cst 241/2013 z dne 9. 7. 2013 in izpodbijani sklep v izreku pod točko 2 spremenilo tako, da je določilo preizkusno obdobje 2 leti od začetka odpusta obveznosti. Navedenega pravnega sredstva, s katerim je tožnik v celoti uspel, naj sploh ne bi mogel vložiti brezplačno na zapisnik pri sodišču, čeprav kot pravni laik pritožbe ni zmogel sestaviti sam, ampak je potreboval pomoč odvetnika. Tako so po oceni tožnika pravno zmotni in neutemeljeni razlogi v obrazložitvi izpodbijane odločbe, saj naj bi bila izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna in nepravilna. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je po pozivu sodišča na podlagi določil 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) predložila predmetni upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

K točki 1: Tožba je utemeljena.

Zakonodajalec je izrecno opredelil namen brezplačne pravne pomoči z normo, vsebovano v (leta 2008 z določili Zakona o spremembah in dopolnitvah ZBPP, Uradni list RS, št. 23/2008, noveliranem) 1. odstavku 1. člena ZBPP, po katerem je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Na podlagi 2. odstavka 1. člena ZBPP se za sodno varstvo po tem zakonu, poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. Definicijo brezplačne pravne pomoči po tem zakonu določa ZBPP v 3. odstavku 1. člena, po katerem brezplačna pravna pomoč pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Na podlagi 1. odstavka 3. člena ZBPP je lahko z zakonom brezplačna pravna pomoč drugače urejena, kot je urejena s tem zakonom, če je to potrebno glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči. Po določbi 2. odstavka 3. člena ZBPP se v primerih, ko se uveljavlja brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, določbe tega zakona (ZBPP) uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena s posebnim zakonom, torej subsidiarno.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno pravno vprašanje, ali je stečajni dolžnik, ki mu na podlagi določil ZFPPIPP niso zagotovljene storitve brezplačne pravne pomoči za sestavo pritožbe zoper sklep o določitvi dolžine trajanja preizkusnega obdobja v zvezi z odpustom obveznosti, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, upravičen do brezplačne pravne pomoči na podlagi določil ZBPP.

Tožena stranka se je namreč, kot izhaja iz njene obrazložitve v 5., 7. in 8. odstavku izpodbijane odločbe, pri odločitvi ob sklicevanju na 383.a člen ZFPPIPP oprla na dve stališči, in sicer: 1.) da tožniku zaprošena brezplačna pravna pomoč ne gre, ker uveljavlja brezplačno pravno pomoč po posebnem zakonu, in sicer po ZFPPIPP, vendar pa ZFPPIPP ne predvideva dodelitve brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper trajanje preizkusnega obdobja, in 2.) da 383.a člen ZFPPIPP dolžniku omogoča uveljavljanje brezplačne pravne pomoči samo v primerih, če je bil vložen ugovor (upnika) proti odpustu obveznosti, kar že samo po sebi izključuje uveljavljanje pravice dolžnika do brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper dolžino trajanja preizkusnega obdobja v zvezi z odpustom obveznosti.

O vprašanjih, povezanih s subsidiarno uporabo določil ZBPP v postopkih, ki so deloma urejena s posebnim zakonom, in sicer ZFPPIPP, se je večkrat izreklo tudi že Vrhovno sodišče RS, med drugim v sodbi št. X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013 in X Ips 491/2012 z dne 2. 10. 2013, ko je v primerljivi zadevi ugodilo reviziji in sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo organa za brezplačno pravno pomoč in zadevo vrnilo temu organu v ponoven postopek. Vrhovno sodišče je pri citiranih odločitvah izhajalo iz sistemske ureditve in namena zakonske ureditve institutov osebnega stečaja in odpusta obveznosti ter brezplačne pravne pomoči (1. odstavek 1. člena ZBPP). Pri tem je menilo, da ni mogoče zanemariti, da sta tako institut odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, kot sama brezplačna pravna pomoč instrumenta socialne države. Postopek osebnega stečaja je že sam po sebi namenjen reševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik. Poleg osnovnega cilja oziroma namena osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli poplačilo svojih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (1. odstavek 382. člena ZFPPIPP), se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, vključno z možnostjo individualne določitve trajanja preizkusnega obdobja, ki ga je zakonodajalec določil v razponu od 2 do 5 let. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da je po določilih 397. člena in 398. člena ZFPPIPP v okviru osebnega stečaja možen tudi postopek za odpust obveznosti, ki se izvede znotraj stečajnega postopka pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Organ za brezplačno pravno pomoč mora zato pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega (vključno z določitvijo dolžine trajanja preizkusnega obdobja). Presoja upravičenosti dodelitve zaprošene brezplačne pravne pomoči torej vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Take presoje, ki jo organu za brezplačno pravno pomoč nalagajo določila 24. člena ZBPP, pa tožena stranka v izpodbijani odločbi ni izvedla in je ni obrazložila s svojimi preudarki glede na relevantne dejanske okoliščine obravnavanega primera, ker je po mnenju sodišča nepravilno, v nasprotju s citiranim določilom 2. odstavka 3. člena ZBPP, izhajala iz stališča, da ker specialne določbe ZFPPIPP dodelitve brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper dolžino trajanja preizkusnega obdobja ne urejajo, tožnik tudi nima pravice do zaprošene brezplačne pravne pomoči za tovrstno storitev.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1, ker je bilo napačno uporabljeno materialno pravo (2. odstavek 3. člena in 24. člen ZBPP). Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo potrebno ugotavljati, ali so v konkretnem primeru kumulativno izpolnjeni zakonski pogoji za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči po določilih ZBPP, na podlagi katerega je tožnik s svojo pisno vlogo, vloženo na predpisanem obrazcu (Obrazec BPP št.1), uveljavljal odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. St 2069/2012 z dne 4. 6. 2013 (tč. 2 izreka).

K točki 2: Ker je tožbi, ki jo je tožnik vložil po pooblaščeni odvetniški družbi, sodišče ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožniku priznalo tudi stroške postopka v višini 350,00 EUR v skladu z določilom 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v povezavi s 3. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki se povečajo za 22% DDV v skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS, izraženimi med drugim v sodbi in sklepu št. I Up 411/2008 z dne 4. 12. 2009 in I Up 408/2008 z dne 25. 9. 2008.