Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka je pravilna in zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnice in stranski intervenient sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka.

2. V pravočasni pritožbi toženec, ki jo vlaga iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov, predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da so v tej pravdi predhodna vprašanja: ali je v teku postopek denacionalizacije glede na določbo in učinke 88. člena Zakona o denacionalizaciji; ali je Občina X. po sedanjem stanju lastnik nepremičnin in ali je treba na podlagi pravnomočne razveljavitve izdanih sklepov o denacionalizaciji tožnice po uradni dolžnosti izbrisati kot lastnice nepremičnine iz zemljiške knjige. Teh vprašanj po mnenju toženca sodišče v tej pravdi ne more reševati samo.

Kot pomembno poudarja pritožba, da je bila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani »D«N 157/2018 z dne 27. 3. 2019, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2027/2020 z dne 16. 2. 2021 dovoljena obnova denacionalizacijskega postopka in razveljavitve delnih sklepov »D«N 355/1992 z dne 24. 5. 2017, 20. 11. 2013 in 12. 7. 2010. Denacionalizacijski postopek se bo ponovno vsebinsko obravnaval. Toženec je prepričan, da bo denacionalizacijski zavezanec Občina X. v obnovljenem postopku dokazal, da denacionalizacijski zahtevek ni utemeljen.

Zaradi pravnomočne razveljavitve navedenih delnih sklepov tožnice niso več lastnice nepremičnega denacionaliziranega premoženja, ampak je lastnik sedaj Občina X. Zato bi bilo treba po uradni dolžnosti razveljaviti vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi.

3. Tožnice v odgovoru na pritožbo pritrjujejo izpodbijani odločitvi in predlagajo zavrnitev pritožbe ter priglašajo stroške. Stranski intervenient pa se strinja s pritožbo in predlaga, da se odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek prekine do pravnomočnosti odločitve v obnovljenem postopku »D«N 355/1992. Tudi stranki intervenient priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlog za obnovo postopka sta v zadevi »D«N 157/2018 vložila A. A. in toženec B. B., Okrajno sodišče v Ljubljani pa je s sklepom z dne 27. 3. 2019 obema predlogoma ugodilo. Po pritožbi predlagateljic je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1296/2019 z dne 4. 11. 2019 to odločitev spremenilo tako, da je oba predloga za obnovo zavrgla. A. A. je nato vložil predlog za dopustitev revizije, ki jo je Vrhovno sodišče RS dopustilo, toženec pa je kar neposredno vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče RS zavrglo s sklepom II Ips 9/2020 z dne 15. 5. 2020. Reviziji A. A. je Vrhovno sodišče RS ugodilo in v sklepu II Ips 62/2020 z dne 20. 11. 2020 sklep Višjega sodišča v Ljubljani I CP 1296/2019 razveljavilo v delu, s katerim je to razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o predlogu A. A. in ta predlog zavrglo ter v tem obsegu vrnilo zadevo Višjemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

6. Iz predstavljena poteka postopka je torej razvidno, da je odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka v delu, ki se nanaša na toženca, postala pravnomočna 4. 11. 2019 s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1296/2019. Tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2027/2020 z dne 16. 2. 2021 (na katerega se sklicuje pritožba) je jasno razvidno, da je bil predmet obravnave pritožbenega sodišča v zadevi I Cp 2027/2020 le predlog za obnovo postopka A. A.1 Zavrnitev pritožb predlagateljic se zato nanaša le nanj, ne pa tudi na toženca, katerega predlog za obnovo postopka je bil že prej pravnomočno zavržen, kar pomeni, da v delu, ki se nanaša na toženca, denacionalizacijski postopek ni bil obnovljen.

7. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka je tako pravilna in zakonita. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje ne drži, da bi bile v delu, ki se nanaša na toženca, odpravljene pravne posledice izdanega sklepa o denacionalizaciji, s katerim je bilo pravnima prednikoma tožnic2 vrnjeno stanovanje, v katerem prebiva toženec. Glede na to ni mogoče pritrditi pritožniku, da so v tej pravdi odločilna predhodna vprašanja, ki jih izpostavlja, prav tako ne, da bi lastništvo spornega stanovanja prešlo na Občino X. Posledično je neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje, da bi bilo treba po uradni dolžnosti razveljaviti vpis lastninske pravice tožnic v zemljiški knjigi.

8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožnice in stranski intervenient sami trpijo svoje stroške odgovorov na pritožbo, saj ti niso prispevala k odločitvi in je bil zato nepotreben (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 To je razvidno tako iz 1. točke obrazložitve, kot tudi iz zadnjega stavka 6. točke, kjer je nedvomno pojasnjeno, da pritožbeno sodišče še enkrat odloča o pritožbah zoper sklep o predlogu za obnovo A. A. 2 Pokojna C. C. in D. C.