Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vztrajati je treba pri stališču, da so vsaj splošne dejanske navedbe strank razvidne že iz same tožbe in se sklicevanje na priloge lahko nanaša le na dokaz navedb ali na natančnejše substanciranje navedb. Ni mogoče dopustiti, da se sodišču nalaga breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe razbere kaj so pravno relevantne navedbe tožnika. Ker tožeča stranka ni pojasnila v kakšnem razmerju je s toženo stranko, da od nje zahteva plačilo, je sodišče prve stopnje po predhodnem pozivu pravilno zavrglo nepopolno tožbo.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo tožbo. Ugotovilo je, da je tožeča stranka v vlogi z dne 29. 3. 2019 navedla fotokopije računov in prilog, ki se nanašajo na toženi znesek, ni pa navedla dejstev, na katerih utemeljuje zahtevek. Tožeča stranka ni ustrezno dopolnila tožbe.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je predložila vse dokumente, ki jih je zahtevalo sodišče, in plačala sodno takso. Iz poslanih dokumentov je jasno, da je storitev opravila, izdala račune in nikoli dobila plačano.
3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo toženi stranki s pozivom, odgovora ni vložila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožeča stranka s ponovnim sklicevanjem na poslane dokumente neutemeljeno izpodbija materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o nepopolnosti tožbe. Obvezna sestavina tožbe so po prvem odstavku 180. člena ZPP tudi dejstva, na katera tožnik opira zahtevek. Stranka mora obrazložiti v kakšnem razmerju je s toženo stranko, da od nje zahteva plačilo. Lahko gre za prodajo blaga, opravo storitev ali drugo. V vlogi z dne 29. 3. 2019 je na poziv sodišča prve stopnje za dopolnitev tožbe odgovorila, da v prilogi dopisa pošilja fotokopije računov in ostalih prilog, ki se nanašajo na tožen znesek (list. št. 45 spisa s prilogami). Tudi v pritožbi se sklicuje zgolj na storitev, brez pojasnila za kakšno je šlo. Vztrajati je treba pri stališču, da so vsaj splošne dejanske navedbe strank razvidne že iz same tožbe in se sklicevanje na priloge lahko nanaša le na dokaz navedb ali na natančnejše substanciranje navedb. Ni mogoče dopustiti, da se sodišču nalaga breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe razbere kaj so pravno relevantne navedbe tožnika1. Po razpravnem načelu so stranke odgovorne za zbiranje procesnega gradiva. Sodišče ni upravičeno upoštevati ničesar, česar stranke ne zatrjujejo2. Ker tožeča stranka ni pojasnila v kakšnem razmerju je s toženo stranko, da od nje zahteva plačilo, je sodišče prve stopnje po predhodnem pozivu pravilno zavrglo nepopolno tožbo.
6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 132. 2 Sklepa VSL I Cp 1762/2018, I Cpg 414/2016.