Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče mora o vpisih odločati po vrstnem redu (in po stanju stvari), ki se določi po trenutku, ko je prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Dejstvo, da je bil sklep o izvršbi kasneje razveljavljen, pa bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 na podlagi obvestila izvršilnega sodišča upoštevalo po uradni dolžnosti tako, da bo dovolilo izbris zaznambe izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kamniku na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. In 65/2008 z dne 17. 7. 2008 pri vl. št. 931, k.o. K., kjer so vpisane parc. št. 419, 420/1, 421/1 in 422/1 na zemljišču in hiši, razen stanovanju, izvzetem iz nacionalizacije, last A.S., opravilo zaznambo sklepa o izvršbi ter vknjižbo hipoteke za glavnico 259,19 EUR s pripadki v korist upnika M.B. Zoper tak sklep se pritožuje upnik. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi oz. spremeni tako, da ugotovi, da je zaradi ustavitve izvršilnega postopka v zadevi In 65/2008 odpadla pravna podlaga za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.

Pritožnik oporeka zakonitosti sklepa in še posebej temu, da bi bil zaradi sklepa dolžan plačati sodno takso. Poudarja, da je bil sklep izdan že po tem, ko je bil izvršilni postopek s sklepom istega sodišča ustavljen. Upnik je namreč predlog za izvršbo umaknil, ker je bil v izvršilnem postopku poplačan. Iz sklepa izvršilnega sodišča je mogoče ugotoviti, da je že bil posredovan zemljiški knjigi. Upnik bi pričakoval, da zemljiška knjiga sklepa o izvršbi, ki ga dotlej še ni zaznamovala, sploh ne bo zaznamovala, saj za to ni več pravne podlage.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (1) (v nadaljevanju ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. To je zemljiškoknjižno sodišče pravilno in v skladu s citirano določbo storilo. Pritožnik ne navaja nobenega utemeljenega razloga, zaradi katerega zemljiškoknjižno sodišče zaznambe sklepa o izvršbi ne bi smelo opraviti ali bi bila ta opravljena napačno. Ob zaznambi sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati utemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi, pa tudi ne upoštevati teka izvršilnega postopka po izdaji le-tega.

Zemljiškoknjižno sodišče mora namreč o vpisih odločati po vrstnem redu (in po stanju stvari), ki se določi po trenutku, ko je prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti (10. člena ZZK-1). Tako je torej moralo na podlagi prejetega sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova zaznamovati izvršbo. Dejstvo, da je bil sklep o izvršbi kasneje razveljavljen, pa zemljiškoknjižno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 na podlagi obvestila izvršilnega sodišča upošteva po uradni dolžnosti tako, da dovoli izbris zaznambe izvršbe (in ga ne more upoštevati tako, da bi kršilo načelo vrstnega reda).

V skladu z določbo 3. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep zemljiškoknjižne sodnice potrdilo, hkrati pa odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Upnik je priglasil pritožbene stroške, vendar gre za stroške v zvezi z enim od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine (167. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (2); v nadaljevanju ZIZ), zato lahko o vprašanju utemeljenosti in potrebnosti teh odloča le izvršilno sodišče v izvršilnem postopku (38. člen ZIZ).

(1) Ur. l. RS, št. 58/2003 s sprem. in dop.

(2) Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem. in dop.