Jedro

Ker je tožnik pritožbo v predmetnem postopku vložil sam, o njej pa je bilo tudi že odločeno, niti z morebitnim uspehom v tožbi ne bi izboljšal svojega pravnega položaja

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 29. 9. 2022 za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 z dne 13. 9. 2022. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tako odločila, ker je ugotovila, da tožnikov povprečni mesečni dohodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, kar pomeni, da je presegel cenzus iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V ponovljenem postopku po sodbi I U 1715/2022 je ugotavljala še razlog, zaradi katerega je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta. Po vpogledu v sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 in Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 je ugotovila, da je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, saj je izvedenec ugotovil, da so se pri njem razvile kverulantne značilnosti. Glede na to niso izpolnjeni pogoji za dodelitev izjemne BPP po 6. točki drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki določa, da se izjemna BPP dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za poseben primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če mu je bila poslovna sposobnost odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi uveljavlja, da je toženka neupravičeno zavrnila razumno prošnjo za nujno BPP, vloženo za uresničitev pravice do pritožbe zoper očitno nezakonit sklep Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 z dne 13. 9. 2022. Navaja, da naj bi bilo naslovnemu sodišču splošno znano, da se je v nezakonitih pravdnih postopkih po intrigah izvorne družine znašel procesno in pravdno nesposoben in brez odvetnika, pri čemer naj bi mu sodil sodnik, ki se je prihiatrično zdravil, sodbo v zadevi II P 1014/98 pa je na Višjem sodišču potrdila sodnica, ki je na podlagi enakih kršitev sodišča odločala tudi v postopku II Cp 2040/2012. Predlaga, naj sodišče z zaslišanjem sodnice in psihiatra ugotovi, da je bil tožnik že pred odvzemom poslovne sposobnosti od leta 1996 procesno in pravdno nesposoben in bi mu morala biti delno odvzeta poslovna sposobnost z namenom, da se mu v sodnih in upravnih postopkih s postavitvijo skrbnika, ki bi moral biti odvetnik, zagotovi varstvo njegovih pravic. Zato meni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačnega odvetnika. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Če procesne predpostavke niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

7. Po drugem odstavku 36. člena ZUS-1 mora sodišče na te razloge paziti po uradni dolžnosti. Stališče, da sodišče okoliščine, od katerih je odvisen obstoj procesnih predpostavk, ugotavlja po uradni dolžnosti, ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), je zavzelo tudi Vrhovno sodišče.1

8. Sodišče je z vpogledom v vpisnik Okrožnega sodišča v Kopru ugotovilo, da je tožnik sam oziroma po skrbnici A. A. vložil pritožbo zoper sklep P 302/2019 z dne 13. 9. 2022. Zato je navedeno sodišče zaprosilo za podatek, ali je bilo o tej pritožbi že odločeno. Okrožno sodišče v Kopru mu je z dopisom z dne 7. 8. 2023 odgovorilo, da je tožnik pritožbo zoper sklep vložil 4. 10. 2022, o pritožbi pa je Višje sodišče v Kopru odločilo s sklepom I Cp 586/2022 z dne 8. 12. 2022. Iz sklepa, ki ga je priložilo dopisu, izhaja, da je bila tožnikova pritožba zavrnjena in sklep sodišča prve stopnje potrjen.

9. Sodišče je s svojimi ugotovitvami in s stališčem, da iz razloga, ker je tožnik pritožbo vložil sam, o njej pa je bilo tudi že odločeno, niti z morebitnim uspehom v tožbi ne bi izboljšal svojega pravnega položaja, z dopisom z dne 17. 8. 2023 seznanilo tožnika oziroma njegovo zakonito zastopnico in jo pozvalo, da se lahko o tem izjavi v roku 8. dni.

10. Tožnik oziroma njegova zakonita zastopnica je v vlogi z dne 23. 8. 2023 navajala, da je pritožbo zoper sklep P 302/2019 z dne 13. 9. 2022 vložila poslovno nesposobna oseba in je tako brez učinka, kar je Višje sodišče v Kopru zlorabilo, ne da bi upoštevalo, da je tožnik zaprosil za BPP. Zato meni, da ne drži, da ugoditev tožbi ne bi izboljšala njegovega pravnega položaja in prosi, da se mu zagotovi pravica do učinkovite pritožbe po odvetniku.

11. Po Zakonu o pravdnem postopku znaša rok za pritožbo zoper sklep 15. dni, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok (drugi odstavek 363. člena). Po tem zakonu nobeno dejanje oziroma okoliščina ni razlog, da bi se tek roka za pritožbo podaljšal. Tudi ZBPP ne določa, da vložitev prošnje za BPP prekine tek roka, v katerem bi moralo biti procesno dejanje, za katerega je vložena prošnja za dodelitev BPP, po zakonu opravljeno.

12. Pritožbo zoper sklep je bilo tako treba vložiti v roku, ki je tekel za pritožbo, kar je tožnik tudi storil. Teka roka ne bi zadržala oziroma pretrgala niti okoliščina, če bi pritožbo vložila poslovno nesposobna oseba. Pri tem pa ne drži, da pritožba nibila upoštevna, ker mu je odvzeta poslovna sposobnost, saj ga je pri tem dejanju oziroma v postopku pred Višjim sodiščem zastopala skrbnica, ki je njegova zakonita zastopnica.

13. Ugovor tožnika, da bi ugoditev tožbi izboljšala njegov pravni položaj, ker naj bi učinkovito pritožbo lahko vložil po odvetniku, je tako neutemeljen. Četudi bi tožnik s prošnjo za dodelitev BPP za pritožbo uspel, se njegov pravni položaj ne bi mogel izboljšati. Stroški za odvetnika mu namreč ne bi mogli biti povrnjeni, ker je pritožbo vložil po skrbnici, ki ni odvetnica, tako da ji stroškov za odvetniško zastopanje ni mogoče priznati. Po tem, ko je rok za pritožbo iztekel, pa je niti odvetnik ne bi mogel ponovno vložiti.

14. Glede na navedeno je sodišče v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 njegovo tožbo zavrglo. Ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave.

15. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Glej I Up 196/2020.