Jedro

Po pozivu sodišča je tožena stranka predložila dokazila v zvezi s predlogom za taksno oprostitev, iz katerih med drugim izhaja tudi, da družba izkazuje kratkoročne aktivne časovne razmejitve, kratkoročne poslovne terjatve do drugih in do dobaviteljev ter poslovne obveznosti do drugih in do dobaviteljev, izkazuje pa tudi denarna sredstva na računih. Vse navedeno pa kljub ugotovljeni bilančni izgubi pomeni, da upoštevaje premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožene stranke, tožena stranka znesek 10,00 EUR lahko zagotovi brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu tožene stranke delno ugodilo in jo delno oprostilo plačila sodnih taks tako, da posamezna taksna obveznost v postopku znaša 10,00 EUR in je tožena stranka dolžna plačati sodno takso za pritožbo v višini 10,00 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa. Če tožena stranka v danem roku sodne takse ne bo plačala, se bo štelo, da je pritožba umaknjena.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka zaradi napak v postopku, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je tožena stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti. Predlaga razveljavitev sklepa in oprostitev plačila celotne sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka, ki je podala predlog za taksno oprostitev, ki mu je bilo v pretežnem delu tudi ugodeno, je pravna oseba. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu povzelo določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1), pri čemer so relevantni drugi, tretji, četrti in peti odstavek 11. člena ZST-1. Drugi in tretji odstavek 11. člena ZST se namreč smiselno uporabljata tudi za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Drugi in tretji odstavek 11. člena ZST-1 predvidevata delno oprostitev plačila sodnih taks oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse.

5. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bo plačilo celotnega zneska sodne takse za pritožbo (255,00 EUR) občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi še lahko razpolaga tožena stranka kot pravna oseba, je njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pravilno delno ugodilo in odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso za pritožbo v višini (le) 10,00 EUR.

6. Takšno odločitev pritožba izpodbija brez navedbe konkretnih pritožbenih razlogov, zgolj s stališčem, da meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, glede na do sedaj podane navedbe. Konkretnih pritožbenih navedb torej ne poda, tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje pa je bila glede predloga za taksno oprostitev njena edina navedba, da se je tožena stranka znašla v izredno težkem finančnem položaju zaradi splošnih razmer na tržišču. Po pozivu sodišča je nato tožena stranka predložila dokazila v zvezi s predlogom za taksno oprostitev, iz katerih med drugim izhaja tudi, da družba izkazuje tako kratkoročne aktivne časovne razmejitve, kratkoročne poslovne terjatve do drugih in do dobaviteljev ter poslovne obveznosti do drugih in do dobaviteljev, izkazuje pa tudi denarna sredstva na računih. Vse navedeno pa (kljub ugotovljeni bilančni izgubi) pomeni, da upoštevaje premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožene stranke (5. odstavek 11. člena ZST-1), tožena stranka znesek 10,00 EUR lahko zagotovi brez ogrožanja svoje dejavnosti.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).