Jedro

Če je bil obd. v skladu s svojo zahtevo pravilno obveščen o naroku za zaslišanje priče, pa je izostanek opravičil zgolj z navedbo, v zvezi s katero sodišču ni predložil dokazil, na podlagi katerih ni bilo mogoče oceniti opravičenost razloga za izostanek, slednjega ni mogoče šteti za opravičenega.

Izrek

Pritožba storilca F. V. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec mora plačati stroške pritožbenega postopka in sicer povprečnino v znesku 126,00 EUR.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek o prekršku zaradi prekrška po čl. 130/IV B Zakona o varnosti cestnega prometa-1 in sicer zato, ker je štelo zahtevo za sodno varstvo za umaknjeno.

Proti temu sklepu je storilec vložil pravočasno pritožbo, v kateri je navajal, da je svoj izostanek sodišču opravičil. Predlagal je, da sodišče v tej zadevi izvede dokazni postopek in mu omogoči tudi zaslišanje.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v zvezi z določbo 159. čl. ZP-1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6.,7. in 8. tč. I. odst. 155. čl. tega zakona in v škodo storilca tudi niso bile prekrške materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek v zvezi s 156. čl. tega zakona.

Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve v okviru ostalih pritožbenih navedb ugotavlja, da je bil storilec z odločbo o prekršku P. p. Š. p. J. z dne 8.8.2005 spoznan za odgovornega za prekršek po B. tč. IV. odst. 130. čl. ZVCP-1 in mu je bila izrečena globa v znesku 40.000,00 SIT in 4 kazenske točke.

Proti tej odločbi o prekršku je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, zaradi česar je P. p. Š. p. J. zadevo odstopila Okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah, da uvede redni sodni postopek. Dne 30.1.2006 je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah zaprosilo Okrajno sodišče v Žalcu, da zasliši storilca in pri tem posebej opozorilo, da ga je potrebno vabiti k zaslišanju z opozorilom o pouku o umiku zahteve za sodno varstvo. Dne 27.2.2006 je Okrajno sodišče v Žalcu razpisalo narok in povabilo storilca k zaslišanju za dne 14.3.2006 ob 14.00 uri z opozorilom, da bo sodišče štelo zahtevo za sodno varstvo za umaknjeno, če se storilec vabilu ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil. Storilec je vabilo prejel osebno dne 6.3.2006. Dne 14.3.2006 pa je na Okrajno sodišče v Žalcu prispelo opravičilo, v katerem storilec navaja, da bo na dan zaslišanja službeno odsoten. Dne 14.3.2006 je Okrajno sodišče v Žalcu storilca pozvalo, da predloži dokazila o svoji odsotnosti v roku 8 dni, sicer bo sodišče ravnalo tako kot je navedeno na vabilu za zaslišanje. Ta dopis je storilec sprejel osebno dne 17.3.2006. Dne 23.3.2006 pa je na Okrajno sodišče v Žalcu prispela storilčeva vloga, da je odpotoval že na vnaprej planirani dopust in bo dokazila o svoji odsotnosti dostavil na zaslišanju. Okrajno sodišče v Žalcu je po teh opravilih zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah, ki je na podlagi zbranih podatkov dne 10.4.2006 izdalo izpodbijani sklep. Dne 3.5.2006 pa je T. V.N. d.o.o. izdal potrdilo, da je bil storilec v času od 14.3. do 16.3.2006 službeno odsoten, to potrdilo pa je storilec priložil k pritožbi proti izpodbijanemu sklepu. Pritožbeno sodišče storilcu najprej pojasnjuje, da III. odst. 61. čl. ZP-1 določa, da se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena globa, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilna povabljena, izostanka pa ni opravičila. Uveljavlja načelo sodelovalne dolžnosti storilca v postopku z zahtevo za sodno varstvo. Njen namen je pospešiti postopek in zagotoviti aktivno udeležbo domnevnega storilca, kot vložnika zahteve za sodno varstvo, ki mora biti sam najbolj zainteresiran za izid postopka. Vendar pa opravičenost izostanka storilca presoja sodišče ustrezno strogo z vidika njegove pričakovane procesne discipline in po drugi strani v skladu z dejanskimi, stvarnimi in utemeljenimi razlogi, zaradi katerih naj bi se ne mogel udeležiti zaslišanja pred sodiščem. Po standardih, ki veljajo za sodni postopek, se namreč presoja tudi opravičenost razlogov za izostanek. Zgolj navedba storilca, da se zaslišanja ne more udeležiti, ker bo službeno odsoten, ne da bi za to priložil kakršnakoli ustrezna dokazila, ki bi sodišče lahko prepričala o opravičenosti izostanka, seveda ne more biti utemeljeni razlog, da bi sodišče izostanek opravičilo. Razen tega je v vlogah storilca opaziti neskladje, saj v opravičilu z dne 14.3.2006 navaja, da bo na dan zaslišanja službeno odsoten, v dopisu z dne 23.3.2006 navaja, da je že prej odpotoval na planirani dopust, v potrdilu, ki ga prilaga pritožbi pa je navedeno, da je bil službeno odsoten od 14.3. do 16.3.2006, čeprav ni najti neposredne zveze med storilcem in podjetjem, ki je izdalo navedeno potrdilo, saj je storilec v zahtevi za sodno varstvo med drugim zapisal, da je že dve leti brezposeln in glede na povedano tudi ni jasno, ali je storilec bil službeno odsoten samo ta dan, ko bi se naj zglasil na zaslišanju, ali je bil službeno odsoten več dni, ali je bil na vnaprej planiranem dopustu. S takšnimi navedbami storilec tudi pritožbenega sodišča ni prepričal, da je bil njegov izostanek z naroka opravičen. Ponovno je potrebno poudariti, da zgolj zapis, da nekdo ne more priti k zaslišanju iz določenega razloga, ne da bi to svojo trditev tudi dokazal, ne more biti temelj za opravičenost izostanka. Zaradi tega je prvostopno sodišče zaključilo, da storilec v danem roku izostanka ni opravičil, saj ga ni opravičil na način kot je bilo zgoraj pojasnjeno. Pri tem je po mnenju pritožbenega sodišča povsem brez pomena ali je bil storilec dne 22.3.2006 doma ali ne. Tudi pritožbeno sodišče je prepričano, da se storilec razpisanega naroka ni udeležil, njegovega izostanka pa prvostopno sodišče ni opravičilo, ker za to ni imelo nobenega utemeljenega razloga. S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za uporabo III. odst. 61. čl. ZP-1, na podlagi katerega je prvostopno sodišče štelo, da je storilec zahtevo za sodno varstvo umaknil, v posledici pa je prvostopno sodišče seveda tudi moralo ustaviti postopek po zahtevi za sodno varstvo storilca.

Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi III. odst. 163. čl. ZP-1 zavrnilo pritožbo storilca kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Na podlagi 147. čl. ZP-1 je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka in sicer je storilcu naložilo plačilo povprečnine, ki jo je odmerilo na podlagi kriterijev iz II. odst. 143. čl. ZP-1.