Jedro

Davčni organ v zadevi prisilne izterjave globe nima zakonske pristojnosti, da bi lahko odločal o odpisu ali obročnem plačilu globe, ampak ima zgolj pristojnost, da globo izterja po predpisih o davčnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil, da se zavrže tožničina vloga za obročno plačilo globe v skupni višini 40,00 EUR, stranka sama trpi svoje stroške postopka, posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi navaja, da je bil zoper tožnico uveden postopek davčne izvršbe globe, zavezanka (tožnica) pa je pri Davčnem uradu Maribor dne 16. 9. 2008 vložila vlogo za odpis globe. Globo izvrši pristojni davčni organ po določbah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 117/06) na podlagi 202. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 3/2007-UPB-4). ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema RS v širšem pomenu. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja, v primeru izrečenih glob in stroškov postopka za prekrške se zato v tem postopku ne uporabljajo. Ker se torej globa za prekrške (kakor tudi stroški postopka-povprečnina) izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog plačila mogoče uveljaviti le v tistem postopku. V drugem odstavku 18. člena ZP-1 je predvidena možnost obročnega plačila, vendar le na predlog storilca, ki mora takšen predlog podati do poteka roka za plačilo. Glede na navedeno v obravnavani zadevi torej ne gre za upravno stvar, zavezanka pa uveljavlja pravico, ki ji po določilih ZDavP-2 ne pripada, zato je upravni organ njeno vlogo zavrgel. Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožničino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da se, po določbah 110. člena ZDavP-2, določbe 101. člena tega zakona (ZDavP-2), ki omogočajo odlog ali odpis davčnega dolga, ne uporabljajo za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o njihovi odmeri. Davčni organ je torej pristojen le za izterjavo teh obveznosti. Ker v ZDavP- 2 ni zakonske podlage za odločanje o vlogi za odpis, odlog plačila ali obročno plačilo globe, je prvostopni organ pritožničino vlogo upravičeno zavrgel iz razlogov, ki jih je tudi pravilno navedel. Okoliščina, da se tožnica nahaja v finančni stiski, glede na povedano, na odločitev ne more vplivati.

Tožnica v tožbi navaja, da je razvezana in živi sama s sinom srednješolcem. Bivši mož ne plačuje preživnine, živita zgolj s 500 evri njene plače, poleg tega mora odplačevati še kredit. Čez dva meseca ji poteče še zaposlitev za določen čas. Je v izredni finančni in psihični stiski, trenutno se nahaja na psihiatriji in na bolniškem dopustu. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka iz razlogov, ki so razvidni iz obeh upravnih aktov.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je prvostopni organ ravnal zakonito, ko je zavrgel tožničino vlogo za obročno plačilo globe v skupni višini 40,00 EUR, saj davčni organ v zadevi prisilne izterjave globe nima zakonske pristojnosti, da bi lahko odločal o odpisu ali obročnem plačilu globe, ampak ima zgolj pristojnost, da globo izterja po predpisih o davčnem postopku. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita iz razlogov, ki jih navajata oba upravna organa (in so povzeti v uvodnem delu te obrazložitve), sodišče pa se ob svoji obrazložitvi nanje sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/06 s spremembami).

Kot navajata že oba davčna organa, se določbe 101. člena ZDavP-2, po katerih lahko davčni organ v davčnih zadevah dovoli odlog, odpis ali obročno plačilo plačila davčnega dolga, v zadevah, kjer davčni organ opravlja samo izvršbo (in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti), ne uporabljajo (110. člen ZDavP-2). Globa se obračunava in plačuje po ZP-1. Po drugem in tretjem odstavku 18. člena ZP-1 se lahko (v prekrškovnem postopku) z odločbo oziroma sodbo o prekršku na predlog storilca dovoli, da se globa plača v obrokih. Z odločbo se določi tudi način odplačevanja in rok plačila. Ta rok ne sme biti daljši kot eno leto. Določila o roku za plačilo globe in o načinih prisilne izterjave veljajo tudi za stroške postopka.

Prekrški po ZP-1, vključno z odmero globe, izterjavo in morebitnimi oprostitvami, so torej del kaznovalnega prava, o njih se odloča v postopku o prekršku, davčni organ le izterjuje globo in v zvezi s tem nima drugih pristojnosti. Zato je davčni organ v obravnavanem primeru ravnal zakonito in pravilno, ko je tožničino vlogo zaradi nepristojnosti zavrgel. Tožbeni ugovori, da se tožnica nahaja v veliki finančni in duševni stiski, glede na navedeno na odločitev ne morejo vplivati. Tožnica bi te razloge lahko, v okviru določb ZP-1, uveljavljala le v prekrškovnem postopku.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1).