Jedro

Kronična bolezen, pa čeprav se stanje slabša, ne more predstavljati posebno upravičenega razloga v smislu 2. odst. 71. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Upnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo, zavrnilo je predlog dolžnice za odlog izvršbe in dolžnici naložilo povračilo nadaljnjih stroškov upnice v znesku 192,78 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude po poteku paricijskega roka.

Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da se ugovoru in predlogu za odlog ugodi, sklep o izvršbi razveljavi ter zadevo preda v pravdni postopek. V pritožbi navaja, da ni edini razlog, zaradi katerega je dolžnica vložila ugovor zoper sklep, dejstvo, da zamudne sodbe ni prejela, ampak dolžnica tudi oporeka, da je razlog za odpoved najemne pogodbe in s tem tudi upravičenost za zahtevek za izpraznitev stanovanja, še obstajal. Dolžnica je namreč sprejela ponudbo upnika, podano med postopkom za obnovo postopka, in sicer z vsebino, da bodo tožbo umaknili, če dolžnica poravna pravdne stroške, kar je tudi storila in v zvezi s čimer prilaga tudi dokazilo o plačilu. Dolžnica je ta znesek poravnala. Tako je odpadel sam temelj zahtevati izpraznitev stanovanja. V nadaljevanju pritožbe še navaja, da je sodišče prve stopnje kot nestrokovnjak za medicino, napačno ocenilo težo dolžničine bolezni, ki ni le kronična, ampak tudi progresivna, kar pomeni, da napreduje in se njeno stanje slabša. Ocena sodišča, da bi si dolžnica v času trajanja postopka lahko zagotovila drugo stanovanje, je tako nepravilna, saj mora vsa finančna sredstva in svoje preostale moči vlagati v svoje zdravljenje. Poleg tega pa mora kot mati samohranilka skrbeti za mladoletna otroka. Dolžnica je tudi veliko v bolniškem staležu. V primeru, da se bo sklep začel izvrševati, bo dolžnici kot tudi osebam, ki jih preživlja, nastala nepopravljiva škoda, ki bo brez dvoma večja kot škoda, ki bo nastala upniku kot organu lokalne samouprave, če se zadevni sklep ne izvrši. Zdravstveno stanje dolžnice se je drastično poslabšalo, kar izhaja iz zdravniških potrdil zdravnice dr. L – Ž, ki se prilagajo. Če bo dolžnica pristala z otroci na cesti, bo to sprožilo dodatne pogoje za poslabšanje njene bolezni, vplivalo pa bo tudi na otroke. Dolžnica je razvrščena v tretjo kategorijo invalidnosti, zaposlena je s skrajšanim delovnim časom. Priglaša pritožbene stroške.

Upnica je odgovorila na pritožbo. Navaja, da je bil predlog za obnovo postopka zavrnjen s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani in potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12.12.2007. Obrazlaga, da je bil v dopisu, na katerega se sklicuje dolžnica, naveden rok za poravnavo stroškov do 1.6.2006. Dolžnica v tem roku stroškov ni poravnala. To je storila šele šest mesecev kasneje. Tudi sicer gre za pritožbeni razlog, ki je v izvršilnem postopku neupošteven. Iz medicinske dokumentacije, ki jo je predložila dolžnica in navedb dolžnice v pritožbi izhaja, da je dolžničina bolezen kronična in traja že od leta 2003 in tudi progresivna. Dolžnica tako ni izkazala upravičenega razloga za odlog izvršbe. Odlog izvršbe bi bil možen le v primeru akutne bolezni, ki bi bila kratkotrajna in izjemna, kar pa v tem primeru ni tako. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in se v izogib ponavljanju višje sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje. Dodatno pa višje sodišče k pravilni zavrnitvi ugovora v zvezi s pritožbenimi navedbami dolžnice še navaja. Vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejstvo, da je dolžnica sprejela ponudbo upnika, da naj plača pravdne stroške, pa bodo tožbo umaknili, pa upnica temu ni sledila, v tem pritožbenem postopku niso pravno upoštevne. V izvršilnem postopku je namreč izvršilno sodišče vezano na veljavni izvršilni naslov (primerjaj 17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Vse morebitne nepravilnosti v zvezi s postopkom, iz katerega izhaja izvršilni naslov, bi morala dolžnica uveljavljati v samem pravdnem postopku. V izvršilnem postopku pa sedaj tega ne more. Iz pravnomočne in izvršljive odločbe Okrajnega sodišča v L. z dne 22.3.2007 je tudi razvidno, da je predlog tožene stranke za obnovo postopka z dne 9.2.2009 zavrnjen in da se obnova ne dovoli. Glede na navedeno niso podani pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z ugovornim postopkom, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi višje sodišče pri odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je višje sodišče pritožbo dolžnice v tem delu zavrnilo in potrdilo pravilen sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja pritožnica v pritožbi v zvezi z odlogom izvršbe. Ni res, da je sodišče prve stopnje napačno precenilo težo dolžničine bolezni, ki ni le kronična, ampak tudi progresivna. Res sodišče prve stopnje nima znanja iz področja medicinske stroke, vendar pa v izpodbijanem sklepu ni delalo strokovnih zaključkov, ampak je le povzelo navedbe v zdravniški dokumentaciji, ki jo je predložila sama dolžnica k predlogu za odlog izvršbe. Iz zdravniškega potrdila z dne 9.2.2005 (list. št. B2) izhaja, da je bolezen kronična, da kljub rednemu jemanju predpisane terapije, prihaja do eksacerbacij KOPD in posledično še do dodatnega poslabšanja v pljučni funkciji. Iz zdravniškega potrdila torej izhaja, da je bolezen kronična ter da tudi napreduje. Sicer pa enake ugotovitve izhajajo tudi iz zdravniškega dokumentacije pritožnice priložene k pritožbi (b14). Pritožbeni razlogi torej niso podani. Vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na trditve, da se zdravstveno stanje dolžnice drastično slabša in pri tem sklicevanje na nove predložene dokaze, pa v tej fazi postopka ne morejo biti pravno odločujoče, saj izkazujejo le, da je bolezen v progresivnem stanju. Da pa to ni upoštevni razlog, pa je že zaključilo sodišče prve stopnje ter zato navedlo tudi ustrezne razloge. Kronična bolezen, pa čeprav se stanje slabša, namreč ne more predstavljati posebno upravičenega razloga v smislu 2. odst. 71. člena ZIZ. Ker niso podani tudi v tem primeru pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo tudi v tem delu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 6. odst. 38. člena ZIZ), saj ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžniku neutemeljeno povzročil. Sodišče je odločilo, da mora upnica sama kriti stroške odgovora na pritožbo, saj navedeni stroški niso bili potrebni za izvršbo (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 5. odst. 38. člena ZIZ).