Jedro

Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki je oddan v rejništvo, kar pomeni, da je izpolnjen tudi zakonski dejanski stan iz določbe 3. alinee 21f. člena ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha, če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, kot prvostopni upravni organ, je z odločbo, številka PS-00348/2002/000 z dne 4. 1. 2010, odločil, da se obvestilo o povišanju nadomestila preživnine, št. PS-00348/2002/000 z dne 9. 7. 2009, odpravi (1. točka izreka), da pravica do nadomestila preživnine za A.A. preneha z 30. 6. 2009 (2. točka izreka), da pritožba zoper predmetno odločbo ne zadrži izvršitve odločbe (3. točka izreka) ter da stroški postopka niso nastali (4. točka izreka). Odločitev temelji na ugotovitvi, da je zakonita zastopnica otroka, B.B., dne 22. 7. 2002 vložila zahtevo za priznanje pravice do nadomestila preživnine za A.A., rojeno 23. 8. 1995, dne 4. 1. 2010 pa je sklad prejel dopis Centra za socialno delo Celje, številka 567P-253/2003, 1203-16/2009 11 z dne 30. 12. 2009, iz katerega je razvidno, da je bil otrok 17. 6. 2009 nameščen v rejniško družino. Odločitev je skladna z določbo 3. alineje 21.f člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 UPB2-v nadaljevanju ZJSRS), ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha, če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine in določbo 2. alineje 21.č člena ZJSRS, ki določa, da nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki je oddan v rejništvo.

Drugostopni upravni organ, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je z odločbo številka 12003-10/2010/2 z dne 7. 5. 2010, odločilo, da se pritožba B.B., zoper odločbo Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, zavrne kot neutemeljena. Drugostopni upravni organ se je skliceval na določbo 2. alineje 21.č člena ZJSRS, ki določa, da nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki je oddan v rejništvo in na dopis Centra za socialno delo z dne 4. 1. 2010. Iz obrazložitve drugostopne odločbe je razvidno tudi, da ima skladno z določbo 29. člena ZJSRS sklad pravico zahtevati vrnitev sredstev, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma, če upravičenec skladu ni sporočil dejstev, ki vplivajo na pridobitev, ali prenehanje pravic po tem zakonu.

Tožnica v vloženi tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je še vedno zakonita zastopnica otroka in njegova skrbnica, zato ji pripada znesek preživnine. Ne vidi razloga, zakaj bi ostala brez nje. Navaja tudi, da hči ni bila dodeljena v rejništvo, ampak živi pri njeni materi. O tem je odločil Center za socialno delo. Meni, da ta svoje vloge ni opravil tako kot bi jo moral, še manj pa se strinja s tem, da je dolžna poravnati preživnino za nazaj.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem predlaga, da sodišče tožbo iz razlogov navedenih v izpodbijani odločbi zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopnega organa, ki je odločil, da pravica do nadomestila preživnine za A.A. preneha z dnem 30. 6. 2009. Sodišče ugotavlja, da gre za pravico, ki je bila otroku priznana na zahtevo tožnice-zakonite zastopnice otroka, z odločbo številka PS -003488/2002/002 z dne 13. 11. 2002. Nadalje sodišče ugotavlja, da je Center za socialno delo Celje, z dopisom številka 5667PP-253/2003, 1203-16/2009 11 z dne 30. 12. 2009, prvostopni organ obvestil, da je bila deklica A.A., roj, 23. 8. 1995, dne 17. 6. 2009 nameščena v rejniško družino. Upoštevanje tega potrdila, po presoji sodišča utemeljuje odločitev prvostopnega organa, da je podan zakonski dejanski stan iz 2 alinee 21č. člena ZJSRS, ki določa, da nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki je oddan v rejništvo, kar posledično pomeni, da je izpolnjen tudi zakonski dejanski stan iz določbe 3 alinee 21f. člena istega zakona, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha, če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo po ugotovitvi, da tožnica v tožbi dejstva, da je hči A.A. nameščena v rejniško družino, ni uspela ovreči, tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010 – ZUS-1) zavrnilo. Sodišče je zavrnilo tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na vračilo preveč plačanih nadomestil preživnine, saj bo tožnica lahko te ugovore uveljavljala v pravdi, kolikor bo sklad na podlagi določbe 29. člena ZJSRS zahteval povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev.