Jedro

Dodatek za pomoč in postrežbo ne šteje kot prejemek, ki se skladno s prvim odstavkom 12. člena ZSVarPre všteva v lastni dohodek prosilca.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 2311/2011 z dne 9. 1. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka, Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Celju, Organ za brezplačno pravno pomoč, je z izpodbijano odločbo Bpp 2311/2011 z dne 9. 1. 2012 odločil, da se prošnja A.A., za odobritev brezplačne pravne pomoči, zavrne kot neutemeljena. Pojasnil je, da je prosilec 21. 12. 2011 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), zaradi osebnega stečaja ter prošnji priložil seznam izvršilnih postopkov, ki tečejo zoper njega. Skladno z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) mora prosilec izpolnjevati dva pogoja, finančno premoženjskega in objektivnega, v skladu z določilom 24. člena ZBPP. V zadevi je bilo ugotovljeno, da se v skladu z določilom 14. člena ZBPP, za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine, smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Predmetna določila, na katera pri presoji izpolnjevanja subjektivnega kriterija napotuje ZBPP, so prenehala veljati z dnem uveljavitve Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki od 1. 1. 2012 dalje ureja isto materijo v členih 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24 in 25. Organ za BPP je tako za presojo finančnega kriterija smiselno uporabil določila navedenih členov ZSVarPre. Ugotovil je, da prosilec živi v lastnem gospodinjstvu in je upokojen, ter da je v času treh mesecev pred dnem vložitve prošnje za BPP prejel pokojnino v skupnem neto znesku 2.362,62 EUR. Tako je povprečni mesečni dohodek prosilca v zadnjih treh mesecih pred dnem vložitve prošnje za BPP znašal 787,54 EUR, kar presega z zakonom določeni cenzus. Iz navedenega razloga prosilec ni upravičen do dodelitve BPP, zato je bilo treba njegovo prošnjo kot neutemeljeno, na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP, zavrniti.

Tožnik odločitvi oporeka. Navaja, da je 100% invalid in živi v stanovanju kot podnajemnik. Preživlja se s pokojnino, ki znaša 365,17 EUR. Ima veliko težav z upniki in ravno zaradi tega želi sprožiti postopek osebnega stečaja. Predlaga, da mu sodišče to omogoči, in pojasnjuje, da je višina njegove pokojnine 365,17 EUR in ne 787 EUR, saj je v ta znesek vštet tudi dodatek za pomoč in drugi dodatki. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila na podlagi ugotovitve, da so tožnikovi dohodki času treh mesecev pred dnem vložitve prošnje za dodelitev BPP, znašali 2.362,62 EUR, torej je tožnikov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred dnem vložitve prošnje za BPP znašal 787,54 EUR, kar presega z zakonom določen cenzus. Sodišče na podlagi listin priloženega spisa ugotavlja, da podatek o denarnih prejemkih tožnika temelji na izpiskih prometa in stanja na transakcijskem računu, ki izkazujejo tožnikov mesečni prejemek v višini 787,54 EUR. Ta znesek v zadevi ni sporen, sporno je, ali je tožena stranka ta znesek pokojnine pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP pravilno upoštevala. Tožnik zatrjuje, da prejema pokojnino v višini 365,17 EUR, ostali del prejemka pa je dodatek za pomoč in postrežbo. Podatek, da tožnikova pokojnina znaša 365,17 EUT izhaja tudi iz listin priloženega spisa (list. št. 21, 22, 23, 24), ki jih je tožena stranka prejela po izdaji izpodbijane odločbe in ki nadalje izkazujejo, da je sestavni del tožnikovega mesečnega prejemka tudi dodatek za pomoč in postrežbo v višini 290,15 EUR in varstveni dodatek v višini 69,63 EUR.

Sodišče nadalje ugotavlja, da pravno podlago za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine v skladu s 14. členom ZBPP, po sprejemu ZSVarPre predstavljajo določbe tega zakona, torej tudi določba 12. člena, ki določa, kateri dohodki in prejemki se štejejo v lastni dohodek. Tako iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre izhaja, da se v lastni dohodek štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, kar pomeni, da je skladno s to določbo tožena stranka dolžna kot tožnikov lastni dohodek upoštevati znesek pokojnine v višini 365,17 EUR, ter v skladu z določbo 10. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre tudi znesek 62,58 EUR (varstveni dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Odgovor na vprašanje, ali je v lastni dohodek prosilca všteti tudi dodatek za pomoč in postrežbo v višini 290,15 EUR, pa je odvisen od ugotovitve, za kakšno vrsto prejemka gre. Sodišče ugotavlja, da je dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnik, mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v RS, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek, torej je treba ugotoviti še, ali gre za obdavčljivi denarni prejemek na podlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Iz določbe 23. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) izhaja, da se dohodnine ne plača od dohodkov iz naslova dohodkov iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki so našteti v tej določbi, med drugim tudi od dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (4. točke Zdoh-2), kar pomeni, da prejemka 290,15 EUR ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v višino tožnikovega lastnega dohodka v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo tožbe nepravilno vštela tudi znesek dodatka za pomoč in postrežbo, v višini 290,15 EUR (mesečno), ne da bi ugotovila ali je ta znesek sploh dolžna upoštevati. To ugotovitev, predvsem pa ugotovitev, da tožnikov mesečni prejemek ne predstavlja samo pokojnine, ampak tudi dodatke, ki jih glede na določbo 12. člena ZSVarPre ne more upoštevati, bi tožena stranka morala razčistiti v postopku pridobitve BPP, po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), predvsem določbe 9. člena ZUP, ki se nanaša na sodelovanje stranke v postopku.

Glede na navedeno je moralo sodišče tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugoditi in izpodbijani akt odpraviti ter zadevo v skladu z določbo tretjega odstavka istega člena vrniti toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).