Jedro

Če prejemnik blaga nima pravice sprejemati blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ker nima trošarinskega dovoljenja oziroma statusa pooblaščenega ali nepooblaščenega prejemnika, v nobenem primeru ne more opraviti zakonitega vnosa blaga pod režimom odloga plačila trošarine. Zato mora revident v tem primeru trošarino plačati.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Carinskega urada Maribor z dne 16. 4. 2007, ki je postala dokončna z odločbo Ministrstva za finance z dne 25. 3. 2008. Z izpodbijano odločbo je bilo revidentu naloženo plačilo trošarinskega dolga v višini 114.670,59 EUR za 318.997 litrov mineralnega olja – plinskega olja za pogonski namen iz tarifne oznake 2710 19 41 kombinirane nomenklature carinske tarife. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bilo mineralno olje iz Avstrije nezakonito vneseno v Slovenijo. Ugotovljeno je bilo, da je avstrijski dobavitelj pod režimom odloga plačila trošarine dobavil 10 pošiljk mineralnega olja prejemniku F., d. o. o., ki ni imel pravice prejemati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga trošarine. Kupec blaga je bil revident, ki je blago tudi prepeljal in ga skladiščil v svoje prostore v Sloveniji.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopenjsko sodišče pritrjuje odločitvi in razlogom izpodbijane odločbe in zavrača tožbene ugovore. Strinja se, da je v zadevi prišlo do nezakonitega vnosa trošarinskega blaga v Slovenijo. Solidarni zavezanec za plačilo trošarine je tudi kupec nezakonito vnesenih trošarinskih izdelkov. Sklicuje se na določbe Zakona o trošarinah – ZTro (Ur. l. RS, št. 2/2007-UPB3), in sicer na 7. in 8. člen, 3. točko prvega odstavka 16. člena, 6. točko drugega odstavka 17. člena ter tretji odstavek 17. člena. Glavne obravnave ni opravilo, ker pravno pomembno dejansko stanje med strankama ni sporno.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo revident vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogom iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zatrjuje, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu in zmotno uporabilo materialno pravo. Navaja, da je ugotovljenemu dejanskemu stanju vseskozi ugovarjal ter predlagal izvedbo določenih dokazov, zato je odločitev o neizvedbi glavne obravnave nezakonita. Meni, da v zadevi ostaja sporno, ali je prejemnik res potrdil prejem blaga na trošarinskih dokumentih, ki so spremljali pošiljko, kot tudi, ali so slovenski carinski organi potrdili trošarinske listine. Sporno je tudi, kako na odločitev vpliva dejstvo, da je avstrijski pošiljatelj blago najprej prodal tretji gospodarski družbi ter da je slovenski prejemnik blago kupil od nje in ne od pošiljatelja. Šele na podlagi pravilne presoje teh okoliščin bi bilo možno oceniti, ali je bil vnos blaga v Slovenijo zakonit oziroma ali je do nepravilnosti prišlo v Avstriji. Če so bile nepravilnosti strojene v Avstriji, bi morala biti trošarina obračunana samo tam in ne tudi v Sloveniji. Zatrjuje kršitev določb Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. 2. 1992, in sicer 20. člena ter tretjega odstavka 15. člena. Meni tudi, da je solidarna obveznost kupca za trošarinski dolg, ki nastane zaradi nezakonitega vnosa blaga, v nasprotju z načelom sorazmernosti, v zvezi s čemer se sklicuje na mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ECO/187 z dne 15. 3. 2007. 4. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V tem primeru pa je sporna vrednost 114.670,59 EUR.

7. Izhajajoč iz dejanskega stanja, ki je podlaga za odločitev upravnih organov in prvostopenjskega sodišča, na katerega je revizijsko sodišče vezano (saj v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), je tudi po presoji revizijskega sodišča prišlo do nezakonitega vnosa trošarinskega blaga v Slovenijo. Glede na to da prejemnik ni imel pravice prejemati blaga pod režimom odloga plačila trošarine, saj bi za to moral imeti bodisi trošarinsko dovoljenje bodisi status pooblaščenega ali nepooblaščenega prejemnika (4. člen ZTro), v nobenem primeru ni mogel opraviti zakonitega vnosa blaga pod režimom odloga plačila trošarine in zato ni pomembno, ali so pošiljko blaga spremljali trošarinski dokumenti, ali je prejemnik na dokumentih potrdil prejem blaga, ali so bili dokumenti poslani v potrditev carinskemu organu, niti ni pomembno, ali je carinski organ dokumente potrdil. Ker ni šlo za vnos blaga pod režimom odloga plačila trošarine, je trošarinska obveznost nastala, ko je bilo blago vneseno v Slovenijo (3. točka prvega odstavka 5. člena ZTro) oziroma ko je bilo sproščeno v porabo v Sloveniji (drugi odstavek 13. a člena ZTro), zato bi moral prejemnik kot trošarinski zavezanec trošarino obračunati (34. člen ZTro) in jo v predpisanem roku (35. člen ZTro) tudi plačati, česar pa ni storil. Ker torej blago ni bilo vneseno v Slovenijo pod režimom odloga plačila trošarine in ker zanj trošarina ni bila obračunana in plačana, je bil vnos blaga nezakonit. Po 3. točki prvega odstavka 16. člena ZTro obveznost za plačilo trošarine nastane tudi takrat, ko so trošarinski izdelki nezakonito vneseni v Slovenijo iz druge države članice EU, razen v primeru, da fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti v zvezi s trošarinskimi izdelki, dokaže, da je trošarinske izdelke pridobila v dobri veri.

8. Po 6. točki drugega odstavka 17. člena ZTro je oseba, ki mora plačati trošarino: oseba, ki nezakonito proizvede, uvozi, vnese iz druge države članice, prevaža, proda ali kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona; oseba, ki sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu trošarinskih izdelkov oziroma oseba, ki hrani nezakonito proizvedene oziroma uvožene trošarinske izdelke. V skladu z navedenim je za trošarinsko obveznost nedvomno odgovoren tudi revident, ki je bil kupec nezakonito vnesenega blaga, njegova obveznost pa je solidarna, saj tretji odstavek 17. člena ZTro določa, da če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno. Revizijsko sodišče meni, da predvidena ureditev ne pomeni nesorazmernega posega v položaj kupcev nezakonito vnesenega blaga. Cilja, ki ju zasleduje takšna ureditev, sta namreč utemeljena (zagotovitev, da so vsi trošarinski izdelki enako obremenjeni s tovrstno dajatvijo, ter zagotavljanje proračunskih sredstev), poleg tega premoženjske posledice solidarne odgovornosti za posameznega dolžnika niso nujno dokončne, saj lahko ta zoper ostale solidarne dolžnike postavi regresni zahtevek pred pravdnim sodiščem.

9. Ni utemeljeno revidentovo sklicevanje na določbe Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. 2. 1992. Tretji odstavek 15. člena in nanj navezujoči 20. člen direktive, urejata vprašanje odgovornosti za napake, ki se zgodijo med gibanjem trošarinskega blaga, v obravnavanem primeru pa ne gre za napake med gibanjem blaga, temveč za napake, storjene potem, ko je blago prispelo v Slovenijo.

10. Tudi ni utemeljen revizijski ugovor v zvezi z neopravljeno glavno obravnava pred prvostopenjskim sodiščem. Revidentovi ugovori glede dejanskega stanja so se namreč nanašali na okoliščine primera, ki za odločitev niso pomembne, v takšnih primerih lahko sodišče (v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1) odloči brez glavne obravnave. V obravnavanem primeru namreč ni pomembno, kot zatrjuje revident, ali je prejemnik blaga dejansko potrdil prejem blaga oziroma ali so carinski organi dejansko potrdili prejem izvoda trošarinskega dokumenta, saj nič od navedenega ne vpliva na ugotovitve, da prejemnik ni imel dovoljenja za vnos blaga pod režimom odloženega plačila trošarine, da trošarina ni bila plačana ter da je bil kupec blaga revident. Tudi ni pomembno, ali je avstrijski pošiljatelj napravil kakšno nepravilnost, saj je to stvar avstrijskega pravnega reda. Niti ni pomembno, ali je bilo trošarinsko blago pred vnosom v Slovenijo prodano še kakšni drugi osebi. Pomembno je le to, kdo je bil prejemnik blaga v Sloveniji.

11. Glede na navedeno revizijsko sodišče meni, da revizija ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1. 12. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).