28. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A.-A., d. o. o., Ž. Ž., ki jo zastopa Odvetniška pisarna B. & B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 7. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cpg 81/2005 z dne 23. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. In 21/2004 z dne 28. 1. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog pritožnice (tedaj dolžnice) za razveljavitev potrditve pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 31. 5. 2004, njen ugovor zoper isti sklep o izvršbi pa je kot prepozen zavrglo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice. Sodišči sta zavzeli stališče, da je postal sklep o izvršbi pravnomočen dne 11. 6. 2004, ker je bil pritožnici na podlagi drugega odstavka 141. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) vročen z nadomestno vročitvijo dne 3. 6. 2004.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zoper izpodbijana sklepa zatrjuje kršitev človekovih pravic iz 22., 23. in iz 33. člena Ustave ter pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94 in nasl. – EKČP). Pravica iz 23. člena Ustave naj bi ji bila kršena s tem, da ni prejela obvestila, da se bo pošiljka štela za vročeno, če je pritožnica ne bo dvignila. Meni, da bi morala biti po drugem odstavku 141. člena ZPP na pravne posledice neprevzema pošiljke (fikcija vročitve) izrecno opozorjena. Pravni pouk na zadnji strani obvestila o prispelem pismu naj ne bi zagotavljal korektnega obvestila naslovniku o pravnih posledicah iz 141. člena ZPP. Pritožnica zatrjuje tudi, da notarski zapis, na podlagi katerega je sodišče dovolilo izvršbo, po ustaljeni sodni praksi ni izvršilni naslov, zato sodišču očita odstop od ustaljene sodne prakse. Izvršba na nepremičnini brez obstoja izvršilnega naslova naj bi pritožnici kršila tudi pravico iz 33. člena Ustave, zato bi moralo sodišče navedbe pritožnice o tem upoštevati tudi, če so navedene v prepoznem ugovoru, še posebej, ker pritožnica ni upnikova dolžnica iz temeljnega razmerja.

B.

3.Predmet presoje na podlagi ustavne pritožbe v obravnavanem primeru je sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrditve pravnomočnosti sklepa o izvršbi in o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi. Ustavno sodišče zato ni obravnavalo očitkov pritožnice, ki se ne nanašajo na izpodbijano odločitev sodišča.

4.Ker je vsebina 6. člena EKČP zajeta v 22. in 23. členu Ustave, je Ustavno sodišče očitek pritožnice o kršitvi te konvencijske pravice presojalo v okviru zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.

5.Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da ni prejela obvestila o pravnih posledicah neprevzema sklepa sodišča iz drugega odstavka 141. člena ZPP. Če sodna odločba ne bi bila (pravilno) vročena eni izmed strank v izvršilnem postopku, bi to lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (in ne 23. člena Ustave kot je navedeno v ustavni pritožbi), vendar do take kršitve v obravnavanem primeru ni prišlo. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis v izvršilni zadevi, ki se vodi pod opravilno številko In 04/00021, iz katerega je razvidno, da je bilo pritožnici na njenem sedežu dne 2. 6. 2004 in dne 3. 6. 2004 puščeno obvestilo o prispelem pismu, ki je imelo na zadnjo stran trdno pritrjen list s pravnim poukom. Tako se izkaže očitek, da pritožnica ni bila opozorjena, kakšne bodo posledice, če pisma ne bo prevzela, kot neutemeljen. Zgolj to, da je pravni pouk napisan na zadnji strani obvestila o prispelem pismu, pa tudi ne more pomeniti kršitve pravice iz 22. člena Ustave.

6.Z izpodbijano sodno odločbo je sodišče odločilo le o procesnopravnem vprašanju, zato v njej ne more biti pravnih stališč, ki bi utegnila nasprotovati pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave (torej pravici materialnopravne narave). Očitek o kršitvi pravice do zasebne lastnine je zato očitno neutemeljen.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić