Jedro

V primeru, ko dolžnik vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, mora sodišče tak ugovor, če je pravočasen, popoln in dovoljen, poslati upniku v odgovor (57. člen ZIZ) in o njem odločiti (58. člen ZIZ), saj sodišče pravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ne more več razveljaviti v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in skleniti, da bo o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi. Del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, je namreč po izteku osem dnevnega roka za vložitev ugovora postal izvršilni naslov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika po izteku roka z dne 31.03.2008, ki ga je vložil zoper sklep o izvršbi, opr. št. ..., z dne 23.08.2005. Proti navedenemu sklepu je dolžnik pravočasno vložil pritožbo, brez določne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi je navedel, da se mu zdi obrazložitev v izpodbijanem sklepu absurdna in nelogična. V nadaljevanju pritožbe je ponovil navedbe, ki jih je že podal v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 31.03.2009 (list. št. 7 sodnega spisa), in sicer: da od dne 09.09.2004 dalje ni več stanoval na naslovu in tako s strani upnika, niti s strani sodišča prve stopnje ni prejel nobenega obvestila o obstoju terjatve, ter da je bil telefon njegovi hčeri avgusta leta 2005 ukraden, o čemer je obvestil upnikovega zastopnika na Ptuju in policijo, sam telefon pa mu je bil po dveh mesecih tudi vrnjen. Poleg tega je navedel tudi nekaj novih dejstev, ki se nanašajo na izvedbo rubeža njegovih premičnih stvari, ne da bi pojasnil, zakaj jih ni navedel že v ugovoru po izteku roka, prav tako pa je opozoril, da bi mu naj na sodišču prve stopnje svetovali vložitev pritožbe, ker naj bi očitno uvideli svojo napako, vendar za te svoje navedbe ni predlagal oziroma predložil nobenih dokazov. Pritožbenemu sodišču je smiselno predlagal ugoditev njegovi pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je dolžnik z upnikom sklenil naročniško pogodbo, katere sestavni del so tudi Splošni pogoji za uporabo storitev omrežja mobilne telefonije GSM, in pogodbo o prodaji telefonskega aparata, ki sta ju stranki sklenili dne 16.02.2002 (priloga A2), dolžnik pa ni zanikal dejstva, da je bil z upnikom v naročniškem razmerju tudi v obdobju, za katero upnik uveljavlja svojo terjatev, to je od dne 31.07.2004 do dne 21.09.2004. Prav tako med njima ni sporno, da je bil navedeni telefonski aparat njegovi hčeri avgusta leta 2005 ukraden.

Pritožnikove navedbe, da od dne 09.09.2004 dalje ni več stanoval na naslovu in tako s strani upnika ni prejel nobenega obvestila o obstoju terjatve, so neutemeljene, saj je upnik dolžniku izstavljal račune za opravljene storitve na naslov, ki ga je določil dolžnik ob sklenitvi naročniške pogodbe, to je ..., dolžnik pa je bil dolžan upnika obvestiti o spremembi tega naslova, kakor je to storil glede kraje telefona avgusta leta 2005, ko je o tem takoj obvestil upnikovega zastopnika na in policijo.

Pritožnik tudi neutemeljeno zatrjuje, da nikoli ni prejel nobenega obvestila s strani sodišča prve stopnje. Po pregledu spisa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi z dne 23.08.2005 skupaj s prilogami dolžniku vročen v skladu s takrat veljavnimi določili Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Iz vročilnice na list. št. 6 sodnega spisa je razvidno, da mu vročevalec navedenega sodnega pisanja ni uspel neposredno izročiti (139. člen ZPP), prav tako ni uspela t.i. nadomestna vročitev (140. člen ZPP), zato je vročevalec v nabiralniku na naslovu , pustil obvestilo o prispelem pismu, ki je poleg datuma, kdaj je bilo obvestilo izpisano, to je dne 02.09.2005, vsebovalo navedbo, da mora omenjeno sodno pisanje dvigniti na Pošti v roku 15 dni. V danem primeru je navedeni rok pričel teči dne 03.09.20005 in se iztekel dne 17.09.2005. Dolžnik navedenega sodnega pisanja ni dvignil v zakonsko določenem roku, kljub temu, da je bil opozorjen na pravne posledice, če sodnega pisanja v navedenem roku ne bo prevzel, saj je Pošta sodišču prve stopnje vrnila sodno pisanje z oznako „ni dvignil“. V skladu s takrat veljavnim drugim odstavkom 141. člena ZPP se zato šteje, da je bila vročitev sklepa o izvršbi skupaj s prilogami dolžniku opravljena dne 02.09.2005, ko je bilo v nabiralniku puščeno obvestilo. Obvestilo o prispelem pismu in vročilnica sta javni listini in kot takšni dokazujeta resničnost tistega, kar se z njima potrjuje, dokler se ne dokaže nasprotnega (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP), kar v danem primeru pritožniku ni uspelo.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor z dne 31.03.2008, ki ga je vložil dve leti in pol od pravnomočnosti sklepa o izvršbi, obravnavalo kot ugovor po izteku roka, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.

Prvi in drugi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ vsebujeta določbe, ki se nanašajo na vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova po izteku zakonsko določenega osem dnevnega roka za vložitev ugovora. Tretji odstavek 61. člena ZIZ določa, da lahko dolžnik vloži ugovor po izteku roka oziroma t.i. izredni ugovor tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.

V primeru, ko dolžnik vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, mora sodišče tak ugovor, če je pravočasen, popoln in dovoljen, poslati upniku v odgovor (57. člen ZIZ) in o njem odločiti (58. člen ZIZ), saj sodišče pravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ne more več razveljaviti v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in skleniti, da bo o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi. Del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, je namreč po izteku osem dnevnega roka za vložitev ugovora postal izvršilni naslov. Pritožbeno sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugovor po izteku roka pravilno vročilo upniku v odgovor (list. št. 13), s katerim je ugovoru obrazloženo nasprotoval (list. št. 14 in 15).

Iz predloga za izvršbo z dne 14.07.2005 je razvidno, da upnik od dolžnika zahteva plačilo svoje denarne terjatve v skupnem znesku 63.178,00 SIT (sedaj: 263,64 EUR) z zakonskimi zamudni obrestmi od zneska 17.967,00 SIT od dne 31.07.2004 dalje do plačila, od zneska 5.211,00 SIT od dne 01.09.2004 dalje do plačila in od zneska 40.000,00 SIT od dne 21.09.2004 dalje do plačila, dolžnikove ugovorne navedbe pa se nanašajo na zavrnitev plačila upnikove terjatve iz razloga kraje telefonskega aparata njegovi hčeri v avgustu leta 2005, torej na drugo obdobje. Poleg tega je potrebno upoštevati, da v ugovoru zatrjevana dejstva, čeprav se nanašajo na samo terjatev, niso nastopila po izdaji sklepa o izvršbi. Pritožbeno sodišče tako soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da dolžnikov ugovor temelji na razlogih, ki bi jih lahko uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega ugovora po izteku roka kot neutemeljenega pravilna.

S pritožnikovimi navedbami, ki se nanašajo na izvedbo rubeža njegovih premičnih stvari, in nadalje navedbami, da bi mu naj na sodišču prve stopnje svetovali vložitev pritožbe, ker naj bi očitno uvideli svojo napako, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje niso pomembne.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O stroških v zvezi s pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih dolžnik ni priglasil. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.