Jedro

Iz razlogov sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 10/2010 z dne 8. 4. 2010 izhaja, da se za nepravočasno plačilo sodne takse (lahko) štejejo (zgolj) primeri, ko sodišče plačila sodne takse ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo (pravilno) uporabljene sklicne številke (reference) niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga (samoiniciativno) predloži zavezanec. Glede na pritožbene navedbe in k pritožbi predložena dokazila je zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor šteje za umaknjen, preuranjen. Dolžnica namreč v pritožbi zatrjuje pravočasno plačilo sodne takse za navedeni ugovor in za to k pritožbi prilaga tudi dokazilo, iz katerega izhaja plačilo sodne takse v znesku 55,00 EUR na dan 13. 12. 2019 na podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor zoper sklep o izvršbi štelo za umaknjen.

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnica iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da je sodno takso poravnala dne 13. 12. 2019, kar je razvidno iz priloženega potrdila NLB, na pravilen račun. Izpostavlja, da je pri navedbi reference prišlo do očitne pisne pomote, saj je dolžnica plačala sodno takso na sklicno št. SI 00 20001-3751538564 namesto na SI 00 20001-371538564, kar je ugotovila šele po prejemu izpodbijanega sklepa. Zatrjuje, da je glede na predloženo potrdilo o plačilu sodne takse mogoče ugotoviti, da je bila taksa plačana pravočasno, izpolnjen pa je tudi osnovni namen plačila sodnih taks, to je, da se zagotovijo finančna sredstva za delo sodišča ter da se zagotovi procesna disciplina. Predlaga ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da dolžnica ni plačala sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi plačilnega naloga z dne 9. 12. 2019, ki ji je bil vročen 12. 12. 2019. 5. Dolžnica v pritožbi zatrjuje, da je sodno takso v višini 55,00 EUR pravočasno plačala, kar izkazuje s priloženim potrdilom o nakazilu po NLB Kliku z dne 3. 2. 2020, iz katerega je razvidno tudi, da je bila sodna taksa plačana na račun sodišča, ki je naveden v plačilnem nalogu vendar z navedbo drugačne reference, kot je bila navedena v plačilnem nalogu z dne 9. 12. 2019. 6. Iz razlogov sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 10/2010 z dne 8. 4. 2010 izhaja, da se za nepravočasno plačilo sodne takse (lahko) štejejo (zgolj) primeri, ko sodišče plačila sodne takse ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo (pravilno) uporabljene sklicne številke (reference) niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga (samoiniciativno) predloži zavezanec. Tudi sicer iz razlogov omenjenega sklepa Vrhovnega sodišča RS izhaja, da pravila o obvezni uporabi sklicne številke (reference) pri plačilu sodnih taks ne gre razlagati povsem dobesedno, saj je treba poleg jezikovnega pomena upoštevati tudi sam namen pravila o načinu plačevanja sodnih taks in namen plačila sodnih taks na splošno (fiskalni razlogi in zagotavljanje procesne discipline).

7. Glede na pritožbene navedbe in k pritožbi predložena dokazila je zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor šteje za umaknjen, preuranjen. Dolžnica namreč v pritožbi zatrjuje pravočasno plačilo sodne takse za navedeni ugovor in za to k pritožbi prilaga tudi dokazilo, iz katerega izhaja plačilo sodne takse v znesku 55,00 EUR na dan 13. 12. 2019 na podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks.

8. Pritožnica torej uveljavlja dopustno pritožbeno novoto, ki je brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v dosedanjem postopku (337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je pritožba s predloženimi dokazili vzbudila dvom v pravilnost zaključka o neplačilu sodne takse za ugovor. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presojati odločilna dejstva za uporabo petega odstavka 29b. člena ZIZ ob upoštevanju dokazila, priloženega k predmetni pritožbi ter zgoraj izpostavljenega stališča Vrhovnega sodišča RS, ki vpliva na razlago določbe devetega odstavka 29b. člena ZIZ.