Jedro

Nasprotne terjatve tožene stranke proti tožeči stranki (v stečaju), ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v 3. točki izreka izpodbijane sodbe je mogoče pobotati z ugotovljenimi terjatvami tožeče stranke proti toženi stranki v 2. točki izreka, saj so nastale obe do dneva začetka stečaja. Zato veljajo za pobotane po določbi 2. odst. 117. člena ZPPSL. S pobotom pride do prenehanja terjatev, kar se zgodi takrat, ko se za pobot stečejo pogoji (2. odst. 337. člena ZOR).

Izrek

Pritožbama obeh pravdnih strank se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2., 3. in 5. točka izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zadevi med tožečo stranko I. d.o.o. - v stečaju in prvo toženo stranko R.D. s.p. ter drugo stranko R.D., zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in plačila dolgov do stečajne mase razsodilo, da so v tožbi uveljavljana pravna dejanja brez pravnega učinka nasproti stečajni masi in naložilo prvi toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki znesek 8.997.219,70 SIT z zakonitimi obrestmi (1. točka izreka). Nadalje je odločilo, da mora prva tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 182.641.835,50 SIT z zamudnimi obrestmi iz naslova vračila posojil (2. točka izreka). Drugi toženi stranki pa je naložilo plačati tožeči stranki znesek 7.170.136,50 z zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

V zadevi med tožečo stranko R.D. s.p. in toženo stranko I. d.o.o. - v stečaju, je sodišče prve stopnje s sodbo ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 40.915.940,58 SIT z zamudnimi obrestmi in naložilo toženi stranki, da mora ugotovljeno terjatev upoštevati pri razdelitvi stečajne mase (3. točka izreka).

Vsaki stranki je naložilo, da nosi svoje pravdne stroške (5. točka izreka).

Zoper sodbo v 2. točki in 5. točki izreka se je pritožila prva tožena stranka (R.D. s.p.) iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP. V pritožbi navaja, da so zmotni zaključki sodišča prve stopnje, da med strankama ni bila sklenjena in realizirana kupna pogodba, po kateri je tožeča stranka (I. d.o.o. - v stečaju) od nje kupila nepremičnine, in jih plačala tako da je prvi toženi stranki odpustila vračilo posojil, ki so predmet tožbe. Tožeča stranka je dejansko nepremičnino pridobila, zato neutemeljeno od nje terja vrnitev posojil. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je imela tožeča stranka nepremičnino že v posesti in da ni plačevala najemnine. Prav tako pa ne dejstva, da je bila nepremičnina zastavljena zaradi zavarovanja obveznosti tožeče stranke.

Zoper sodbo v 3. in 5. točki se je pritožila tožena stranka (I. d.o.o. - v stečaju) iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe 117. člena ZPPSL pa jih ni. Dejstvo je, da je terjatev tožeče stranke (R.D. s.p.), ki je ugotovljena v 3. točki izreka nastala pred začetkom stečaja. Takrat je tudi nastala terjatev tožene stranke iz 2. točke napram tožeči stranki, ki je višja od 40.915.940,58 SIT, torej je prišlo do njunega pobota. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti.

Pritožbi sta bili vročeni tožečima strankama, ki nanju nista odgovorili.

Pritožbi sta utemeljeni.

V zvezi s pritožbo prve tožene stranke (R.D. s.p.) zoper 2. točko izreka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene trditve, ki se nanašajo na ugotovljeni temelj tožbenega zahtevka niso utemeljene. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da prva tožena stanka ni izkazala, da je že na podlagi predpogodbe za prodajno pogodbo z dne 31.12.1993 (B2), prišlo do prenosa lastništva njenih nepremečnin pri zemljiškoknjižnem vložku xxx k.o. S. na tožečo stranko (I. d.o.o. - v stečaju). V predpogodbi je v 3. členu izrecno določeno, da bosta stranki sklenili posebno kupno pogodbo, po vplačilu celotne kupnine (do 31.12.1996 - 3. odst. 4. člena). Dejstvo pa je, da do sklenitve te posebne kupne pogodbe ni prišlo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima navedeni posel, ki sta ga sklenili pravdni stranki dne 31.12.1993 (B2) tako po vsebini, kakor tudi po nazivu značaj predpogodbe po določbi 45. člena ZOR. Predpogodba pa za stranke ustvarja obveznost sklenitve glavne pogodbe (1. odst. 45. člena ZOR). Zato s trditvami, da je bila predpogodba realizirana tožena stranka ne more uspešno izkazovati, da je bila tudi že sklenjena glavna pogodba. Zato so pritožbene trditve v to smer neupoštevne. Ker ni prišlo do sklenitve kupne pogodbe, po kateri naj bi tožeča stranka pridobila lastništvo zgoraj navedenih nepremičnin, morebitni dogovor o plačilu kupnine z nevračilom posojil, ki jih je prva tožena stranka nesporno prejela od tožeče stranke nima pravne veljave. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da obstoji obveznost vračila prejetih posojil (1. odst. 557. člena ZOR). Dejansko stanje o tem, v kakšnem obsegu pa je ostalo neraziskano, saj sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava. Dejstvo namreč je, da so obstajale nasprotne terjatve prve tožene stranke proti tožeči stranki, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v 3. točki izreka izpodbijane sodbe. Le-te pa je bilo mogoče pobotati z vtoževanimi do dneva začetka stečaja, saj so nastale terjatve obeh do takrat. Zato veljajo za pobotane po določbi 2. odst. 117. člena ZPPSL. S pobotom pride do prenehanja terjatev, kar se zgodi takrat, ko se za pobot stečejo pogoji (2. odst. 337. člena ZOR). To pa je, takrat ko si terjatve stopijo nasproti. Za odločitev o obstoju in višini vtoževane terjatve je zato odločilno, kdaj so si terjatve tožeče stranke do prvotožene stranke iz naslova vrnitve posameznih posojil nastopile nasproti z v 3. točki ugotovljenimi terjatvami slednje napram tožeči stranki. O teh dejstvih pa sodišče prve stopnje nima ugotovitev.

Iz nazadnje navedenih razlogov je utemeljena tudi pritožba tožene stranke (I. d.o.o. - v stečaju) v nasprotni zadevi zoper 3. točko izreka izpodbijane sodbe, saj je ugotovitev o obstoju terjatve, zaradi zakonitega pobotanja po 2. odst. 117. člena ZPPSL zaenkrat preuranjena.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbama ugodilo in sodbo razveljavilo v izpodbijanem delu (2., 3. in 5. točka izreka) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člena ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, kdaj so posamezne terjatve obeh strank prenehale zaradi pobota. Pri tem bo moralo ugotoviti datume zapadlosti posameznih terjatev ene in druge stranke in njihovo srečanje. Glede na datume prenehanja terjatev zaradi pobota bodo morale pravdne stranke tudi prilagoditi obračune zamudnih obresti.