Jedro

Prognoza verjetne hitrejše rešitve zadeve pri sodišču, pri katerem je tožba vložena, ima glede na naravo spora (zakonito preživljanje) in zahteve, da se sodni postopki končajo čim prej ali vsaj v razumnih rokih, brez dvoma prednost pred morebitno nekoliko višjimi pravdnimi stroški, ki pa jih bo tožeča stranka, seveda če bo v sporu uspela, dobila povrnjene.

Izrek

Predlogu za določitev krajevne pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je predlagala, da naj vrhovno sodišče na podlagi 67. člena ZPP/99 določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče. Kot razlog je navedla, da je tožbo pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki vložila po pomoti. Zaradi določbe 50. člena ZPP/99 bi moralo v zadevi odločati Okrajno sodišče v Ljubljani. To bi bilo tudi ekonomično, saj bi bili stroški tožeče stranke in njenega pooblaščenca, ki je iz Ljubljane, nižji, če bi zadevo obravnavalo sodišče v Ljubljani.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP/99 lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP/99 je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek laže opraviti pred drugim sodiščem. Dejstvo, da se bo postopek pred sodiščem, pri katerem je tožba vložena, morda opravil z nekoliko višjimi stroški kot bi se v primeru, če bi bila tožba vložena pri drugem stvarno pristojnem sodišču, nima za posledico, da se bo postopek tudi laže opravil. To zlasti velja za obravnavano zadevo, saj je iz vrhovnemu sodišču znanih podatkov obremenitev Okrajnega sodišča v Ljubljani (in s tem čakalna doba na rešitev zadeve) bistveno daljša kot pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki. Prognoza verjetne hitrejše rešitve zadeve pri sodišču, pri katerem je tožba vložena, pa ima glede na naravo spora (zakonito preživljanje) in zahteve, da se sodni postopki končajo čim prej ali vsaj v razumnih rokih, brez dvoma prednost pred morebitno nekoliko višjimi pravdnimi stroški, ki pa jih bo tožeča stranka, seveda če bo v sporu uspela, dobila povrnjene.

Predlogu za delegacijo pristojnosti bi bilo mogoče ugoditi, če bi razloge, s katerimi ga tožeča stranka utemeljuje, lahko podvedli pod pojem "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP/99. Tega pa ni mogoče storiti.

V sporih za zakonito preživljanje ima tožnik dvojno izbiro. Na razpolago mu je sodišče, ki je splošno pristojno za toženo stranko (v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v Škofji Loki) in sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče (v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v Ljubljani). Tožeča stranka se je odločila za vložitev tožbe pri sodišču, ki je splošno pristojno za toženo stranko. Dejstvo, da naj bi bila taka odločitev posledica "pomote", kot se zatrjuje v predlogu za delegacijo pristojnosti, ne predstavlja tehtnega razloga iz 67. člena ZPP/99. Glede na navedeno predlogu ni bilo mogoče ugoditi. Vrhovno sodišče je zato odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa.