Jedro

Denacionalizacijska upravičenka je kupno pogodbo sklenila prostovoljno in brez napak volje. Za prodajo je bila zainteresirana zaradi težav z obdelavo, saj je stalno živela v Ljubljani in je že pred sklenitvijo pogodbe zemljo ponujala v nakup tudi drugim. Zato ni podlage za denacionalizacijo tako prodanih nepremičnin.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za denacionalizacijo več parcel v k.o. ..., ker je na podlagi ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da kupna pogodba z dne 15.12.1962 ni bila sklenjena v okoliščinah iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ker jo je denacionalizacijska upravičenka sklenila prostovoljno in brez napak volje. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo obeh predlagateljic in potrdilo prvostopenjski sklep.

Predlagateljici v pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu "kot revizijske razloge uveljavljata zmotno uporabo materialnega prava in napačno dokazno oceno ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka ter 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP". Revizijskemu sodišču predlagata, naj oba sklepa razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, podrejeno pa naj revizijsko sodišče samo odloči o temelju. Razloge pritožbenega sodišča o sprejemu dokazne ocene prvostopenjskega sodišča revizija ocenjuje za pavšalne, zato zatrjuje bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 360. členom ZPP. Ker tako utemeljene dokazne ocene ni mogoče preizkusiti, sodišči pa tudi nista ravnali v skladu z 8. členom ZPP, kar je imelo za posledico sprejem napačne dokazne ocene, je pritožbeno sodišče samo bistveno kršilo pravila postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP.

V nadaljevanju revizija podrobno izpodbija dokazno oceno prvega sodišča in zatrjuje, da so razlogi prvostopenjskega sodišča o njej nesklepčni, v nasprotju s pravno logiko in splošno znanimi dejstvi. Obširno povzema svoje pritožbene trditve v zvezi z izpovedjo štirih prič (ki jim je sodišče prve stopnje verjelo), zatrjuje, da so tri priče neverodostojne zaradi dela, ki so ga takrat opravljale, ena priča je bila tudi v sporu z denacionalizacijsko upravičenko, da sta priči S. in K. ne glede na sorodstveno razmerje s predlagateljicama verodostojni itd. V primerjavi s pritožbo so drugačne le trditve o obstoju procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi neskladja izpovedi priče K. Z. glede okoliščine, kdaj je bila kupnina plačana, s podatki kasnejše arondacijske odločbe, saj je pritožba s temi okoliščinami v pritožbi izpodbijala verodostojnost pričine izpovedi. Nova pa je revizijska trditev, da iz spisa ne izhaja, kaj je vsebina izpovedi P. H., ki ga pritožbeno sodišče tudi navaja kot podlago za pravilno oceno.

Revizija izpodbija razloge prvostopenjskega sodišča o objektivnem kriteriju - ustreznosti kupnine, ki jih drugostopenjsko sodišče ni štelo za pomembne. Zato revizija na dveh straneh prepisuje svoj izračun iz pritožbe, po katerem naj bi znašala kupnina le 11,2 % realne vrednosti.

Revizija zaključuje, da sta sodišči zaradi izostale vestnosti in skrbnosti pri oceni dokazov v okviru subjektivnega kriterija sledili protislovnim in neresničnim izpovedim prič, nista pa preizkusili pravilno valorizirane vrednosti odškodnine in jo po predpisanih merilih primerjali z realno vrednostjo. Če bi ravnali pravilno, bi upoštevali, da je bila grožnja v tem, da bodo zemljišča, če ne pride do sklenitve pogodbe, odvzeta v upravnem postopku za bistveno nižjo odškodnino. Sodišči torej nista imeli podlage za svoj dokazni sklep, da obravnavana pogodba ni bila sklenjena zaradi grožnje ali zvijače. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski odločbi in je v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom proti prvostopenjski odločbi omejena ne samo glede svoje dovoljenosti, pač pa tudi glede revizijskih razlogov. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Zato so revizijsko sodišče in stranke v revizijskem postopku vezani na tiste dejanske ugotovitve, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in ki so prestale tudi pritožbeni preizkus.

V obravnavani zadevi je zato odločilna dejanska podlaga: - da so nepremičnine prešle v državno last na podlagi kupne pogodbe z dne 15.12.1962, - da je bila v letu 1964 izdana arondacijska odločba zgolj fiktiven pravni posel, ki je služil samo izvršitvi kupne pogodbe in zemljiškoknjižnemu vpisu (tako tudi ustavno sodišče v sporu o pristojnosti v tej zadevi), - da je bila denacionalizacijska upravičenka sama zainteresirana za prodajo zaradi težav z obdelavo, ker je stalno živela v Ljubljani, - da je denacionalizacijska upravičenka že pred sklenitvijo obravnavane kupne pogodbe zemljo ponujala drugim v nakup, vendar je postavila visoko ceno, - da je zato kupno pogodbo z dne 15.12.1962 sklenila prostovoljno in brez napak volje.

Navedena dejstva so po presoji revizijskega sodišča utemeljevala materialnopravno odločitev, da v tej zadevi ni podlage iz 5. člena ZDen za denacionalizacijo prodanih nepremičnin. Revizijsko sodišče se zato pridržuje razlogom pritožbenega sodišča, da so pravno nepomembne pritožbene trditve, ki izpodbijajo oceno prvostopenjskega sodišča o ustreznosti kupnine. O pravno nepomembnih trditvah se pritožbeno sodišče ni bilo dolžno opredeliti. Zato ni prišlo do revizijsko uveljavljane procesne kršitve iz prvega odstavka 360. člena ZPP. Tudi sicer je zahteva za obrazloženost (na primer dokazne ocene) za pritožbeno odločbo manjša kot za prvostopenjsko odločbo. Posplošene revizijske trditve o pavšalnosti razlogov pritožbenega sodišča so zato neutemeljene.

Revizijsko sodišče je že poudarilo, da z revizijo ni mogoče izpodbijati popolnosti in pravilnosti ugotovljenih dejstev. Revizija gre prav v tej nedovoljeni smeri in celo v uvodu navede, da uveljavlja revizijski razlog "napačne dokazne ocene". Taka je tudi njena vsebina. Zato revizijsko sodišče le na kratko odgovarja na tiste revizijske trditve, ki se razlikujejo od pritožbenih. Pojasnilo je že, da je bila v pritožbi omenjena neskladnost med izpovedjo priče K. Z. in podatki iz arondacijske odločbe v zvezi s časom dejanskega plačila kupnine (pravilno, a neutemeljeno) usmerjana v izpodbijanje verodostojnosti te priče. V reviziji je opredeljena kot bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za kar pa po presoji revizijskega sodišča ne gre, saj je priča svojo izjavo o času plačila relativizirala z dostavkom, da se točnega časa ne spominja več. Gre torej le za, v preobleki procesne kršitve, izpodbijanje dejanskega stanja. Kot enako procesno kršitev bi bilo mogoče opredeliti tudi revizijsko trditev, da iz spisov ne izhaja vsebina izpovedi priče P. H., vendar je ta revizijska trditev zmotna, saj je prvostopenjsko sodišče to vsebino (o ponudbi denacionalizacijske upravičenke za prodajo vinograda po visoki ceni) povzelo v razlogih v četrtem odstavku na tretji strani svoje odločbe.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo neutemeljeno revizijo obeh predlagateljic.