Jedro

Za izračun povprečja dejavnosti je treba upoštevati vseh 12 podjetij, ki so dejansko delovala v dejavnosti 10.890. Vlaganje v novo opremo ne pomeni samo po sebi uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda. Iz delov tožnikove prijavne vloge, na katere se ta sklicuje, ni najti predstavitve novega proizvoda, kar bi tožniku prineslo najvišje število točk.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, Uvedba nove opreme za izboljšanje standardov kakovosti in zagotavljanje varnosti proizvodov. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil na javni razpis za navedeni ukrep popolno vlogo. Organ je o vloženi vlogi že enkrat odločal z odločbo z dne 27. 10. 2011 in vlogo zavrnil, ker je dosegla skupno 65 točk, in ni dosegla minimalnega števila točk, ki ga je dosegla zadnja še odobrena vloga. Odloča v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča I U 1946/2013, ki je odpravilo odločitev zaradi neobrazloženosti. Javni razpis v poglavju VII določa, da bodo vloge ocenjene na podlagi Meril. Podlaga za ocenitev so predvsem BON obrazci, pridobljeni s strani AJPES ter podatki iz prijavnega obrazca in predloženih potrdil in dokazil. V nadaljevanju razlaga svojo oceno Ekonomskega vidika naložbe, ki se nanaša na merilo produktivnost, gospodarnost poslovanja in dobičkonosnost, glede na relevantni obrazec S.BON-1. V zvezi s sporno 4. in 6. stranjo obrazca BON-1 obrazloži, da se na strani 4 obrazca BON-1 nahaja tabela B) Podatki in kazalniki za leto 2009, na strani 6 pa tabela Podatki za dejavnost in mesto podjetja v dejavnosti za leto 2009. Pri obravnavi merila Ekonomski vidik naložbe je upošteval podatke iz tabele B) na strani 4, saj le ti podatki zajemajo celotno populacijo podjetij, ki delujejo v predmetni dejavnosti. Na podlagi podrobne obrazložitve vseh meril ponovno ugotavlja, da vloga stranke dosega 65 točk, zadnja popolna vloga, katere naložba je bila odobrena, pa je dosegla 68 točk. 2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil ter soglašal s prvostopnim organom v zvezi z uporabo relevantnih podatkov iz obrazca S.BON-1. Meni, da je prvostopni organ pravilno, skladno s 33. členom Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2010 do 2013 (Uredba), kot relevanten vzel podatek o povprečju dejavnosti, ki se lahko izkaže le na podlagi povprečja vseh 12 podjetij, ki so v zadevnem letu delovala v dejavnosti 10.890, ne glede na to, ali so imela zaposlene. Na javnem razpisu, kot je določeno v točki III, so sodelovala lahko tudi podjetja, ki niso imela zaposlenih. Zavrača tudi ugovor v zvezi z dodelitvijo točk v okviru merila Inovativnost naložbe, ker v delih prijavnega obrazca, na katere se je tožnik v pritožbi skliceval, ni mogoče najti trdne podlage niti argumentov za opredelitev uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda. V konkretnem primeru gre zgolj za uvajanje tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo izboljšav obstoječega proizvoda, zaradi česar je bila vloga v tem delu utemeljeno ocenjena s 3 točkami.

3. Tožnik v tožbi navaja, da ponovno uveljavlja svoje pritožbene očitke, saj je prvostopni organ v celoti vztrajal pri izvedbi točkovanja, kot je bilo izvedeno v prvem postopku. Pravilna uporaba meril produktivnosti, gospodarnosti in dobičkonosnosti bi pomenila točkovanje z bistveno višjim številom točk. Tožnik pri merilu produktivnost dosega produktivnost, ki je nad povprečno produktivnostjo dejavnosti, v katero spada, pri merilu gospodarnost poslovanja dosega gospodarnost poslovanja, ki je nad povprečno gospodarnostjo poslovanja dejavnosti, v katero spada ter pri merilu dobičkonosnost dosega dobičkonosnost, ki je nad povprečno dobičkonosnostjo dejavnosti, v katero spada. Navedeno pomeni, da bi pri teh treh merilih dosegel skupaj 15 točk (ne le 3). Določbe točke IV Meril in točkovalnika za ocenjevanje vlog iz javnega razpisa izrecno določajo, da se pri izračunu produktivnosti, gospodarnosti poslovanja in dobičkonosnosti upošteva podatek o povprečju dejavnosti (PD) na podlagi podatkov AJPES iz obrazca BON-1. Podatek o povprečju dejavnosti je razviden iz strani 6 obrazca. Glede izračuna povprečne dejavnosti je pridobil pisno mnenje AJPES, ki potrjuje, da podatki AJPES, kot so razvidni iz strani 6 obrazca BON-1, omogočajo izračun povprečne vrednosti dejavnosti (pisno mnenje z dne 10. 11. 2011 in 15. 11. 2011). Uporaba drugačnih podatkov, na primer po izračunu kumulativne vrednosti dejavnosti iz strani 4 obrazca BON-1, ali po morebitnih drugačnih izračunih dejavnosti, je v nasprotju z razpisnimi pogoji. Merila izrecno določajo, da se pri ocenjevanju zgoraj navedenih ekonomskih meril lahko upoštevajo le podatki o povprečju dejavnosti. Organ prve stopnje bi moral pri presoji izpolnjevanja meril upoštevati podatke, ki se nahajajo na 6. strani obrazca BON-1, ki so najbolj objektivni. Ni razumljivo, da se pri presoji merila produktivnost upoštevajo podjetja, ki sploh nimajo zaposlenih. Organ pa je pri merilu Tehnološki vidik naložbe v točki III Inovativnost ocenil vlogo tožnika v nasprotju z merili iz razpisa, saj vlaganje v novo opremo pomeni uvajanje novih tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda, kot je to obrazloženo v točki B1.2, B1.3, B10, B11, B12 in B17 prijavnega obrazca. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Toženka je izpodbijano odločbo izdala v izvrševanju sodbe tega sodišča I U 1946/2013 z dne 17. 6. 2014, ki je odločbo toženke št. 33111-18/2011/7 z dne 27. 10. 2011 odpravilo zaradi neobrazloženosti uporabljenega merila „Ekonomski vidik naložbe“. Tudi v ponovljenem postopku ostaja sporno, ali je organ utemeljeno zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za naložbo: Uvedba nove opreme za izboljšanje standardov kakovosti in zagotavljanje varnosti proizvodov.

7. V pritožbenem postopku in s tožbo v prejšnjem upravnem sporu je tožnik konkretizirano ugovarjal oceni, ki jo je prejel pri merilu „Ekonomski vidik naložbe“, in sicer pri vidikih: - produktivnost; - gospodarnost poslovanja in dobičkonosnost. V okviru ekonomskega merila je sporen zajem podatkov, uporabljenih za izračun povprečja dejavnosti (PD). Pod prilogo 15 je tožnik predložil obrazec S.BON-1, ki ga je pripravil AJPES. Na obrazcu S.BON v tabeli B) Podatki in kazalniki so prikazana vsa podjetja, ki poslujejo v Sloveniji v dejavnosti 10.890 (za leto 2009 je bilo to 12 podjetij) (stran 4 obrazca). Na strani 6 obrazca pa so povprečne vrednosti kazalnika izračunane samo za 8 podjetij (4 podjetja nimajo zaposlenih). Vprašanje je, ali je organ pri oceni ekonomskega merila (podatek je relevanten v okviru ocenjevanja produktivnosti, gospodarnosti poslovanja in dobičkonosnosti), za izračun PD uporabil pravilne podatke, torej podatke na strani 4. 8. Sodišče soglaša z utemeljitvijo toženke, da je za izračun PD treba upoštevati vseh 12 podjetij, ki so dejansko delovala v dejavnosti 10.890, iz razlogov, ki jih navaja. Utemeljuje, da so skladno s točko III javnega razpisa vlagatelji skladno s 33. členom Uredbe lahko gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge in zavodi, torej glede na pravni status tudi vlagatelji, ki nimajo zaposlenih (glej drugi odstavek točke 3 javnega razpisa – skladen s Priporočili Komisije z dne 6. maja 2003 o definiciji mikro, malih in srednje velikih podjetij – člena 2 in 7). Podatek o PD se torej lahko izkaže le na podlagi povprečja vseh 12 podjetij, ki so v zadevnem letu delovala v dejavnosti 10.890. 9. Tožnik se torej v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem v zadevi zato napačno sklicuje na podatke o PD, ki so razvidni iz strani 6 obrazca S.BON-1. Da naj bi pravilnost njegovega stališča izhajala iz dopisa AJPES z dne 10. in 15. novembra 2011, sodišče tožniku ne more pritrditi. Oba dopisa pojasnjujeta zajem (obseg) podatkov, ki jih je pri izračunu posamezne tabele AJPES uporabil, pri čemer sodišče soglaša s toženko, da je pravilno upoštevanje pri povprečju dejavnosti PD upoštevanje vseh podjetij v dejavnosti.

10. Tako je organ pri ocenjevanju vidika „produktivnosti“ uporabil podatek pod točko 12, II. Finančni kazalniki, dodana vrednost ali izguba na zaposlenega pri oceni „gospodarnost poslovanja“, podatek pod točko 5 in pri „dobičkonosnosti“, čisto dobičkonosnost prihodkov pod točko 3 – vse iz strani 4 obrazca S.BON-1. 11. V zvezi z merilom „Tehnološki vidik naložbe“, pri točki 3 inovativnost, tožnik meni, da je vloga ocenjena v nasprotju z merili iz razpisa, saj vlaganje v novo opremo pomeni uvajanje novih tehnoloških rešitev, kar je obrazložil v točkah B1.2, B1.3, B10, B11, B12 in B16 prijavnega obrazca. Vloga je bila v okviru merila „inovativnost“ naložbe ocenjena s 3 točkami kot uvajanje tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo izboljšav obstoječega proizvoda, morala pa bi biti ocenjena s 5 točkami, ker gre za uvajanje tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda. V zvezi z navedenim ugovorom sodišče meni, da vlaganje v novo opremo ne pomeni samo po sebi uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda. Iz delov tožnikove prijavne vloge, na katere se sklicuje, ni najti predstavitve novega proizvoda, kar bi tožniku prineslo najvišje število točk. Zato sodišče tudi ne more slediti temu tožnikovemu ugovoru.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Tožnik je predlagal, da sodišče opravi glavno obravnavo. Sodišče njegovemu predlogu ni sledilo, ker je presojalo le pravilnost in zakonitost odločbe, tožnik pa novih dokazov, ki niso bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta tudi ni predlagal oziroma navedel novih dejstev, ki bi jih bilo treba drugače presoditi.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.