Jedro

Ugovor posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče je v zapuščinski zadevi po pokojni F. K. prekinilo postopek ter tožnico (hčer pokojne) napotilo na pravdo za ugotovitev, da solastniški delež do ½ na nepremičninah parc. št. 3629 in parc. št. 3630, vl. št. 1756, k.o. ..., kjer je vpisan prvi toženec, spada v zapuščino po pokojnici. Pokojna F. K. je s prvim tožencem pridobila sporni nepremičnini v zameno (zaradi gradnje ceste) za nepremičnino v D., ki jo je prvi toženec dobil kot dediščino po pokojnem očetu. Tožnica je zaradi določb o nujnem sosporništvu morala tožiti tudi drugotoženca (sina pokojne).

2. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo. Presodilo je, da je mogoče nepremičnino v D., ki je sicer spadala v posebno premoženje prvega toženca (podedoval je njivo, hlev in sobo), zaradi izvedbe obsežnih skupnih vlaganj (zgrajen prizidek, hlev preurejen v sobo, kopalnica, hodnik) obravnavati kot novo stvar, ki je tako spadala v skupno premoženje prvega toženca in pokojne F. K.. Posledično tudi sporni nepremičnini, ki sta bili pridobljeni v zameno za nepremičnino v D., spadata v skupno premoženje.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo prvega toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizijo vlaga prvi toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), je treba glede vprašanja obsega preizkusa sodbe sodišča druge stopnje uporabiti novo ureditev (drugi odstavek 130. člen ZPP-D). V skladu s prvim odstavkom 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi pravilnost sodbe samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so navedeni, kar pomeni, da tudi na pravilnost uporabe materialnega prava ne pazi več po uradni dolžnosti. Zato mora stranka, ki si želi zagotoviti presojo pravilnosti uporabe materialnega prava pred revizijskim sodiščem, ta revizijski razlog, enako kot je do sedaj že veljalo za uveljavljanje procesnih kršitev, obrazložiti. Vsak očitek zmotne uporabe materialnega prava je tako treba konkretizirati. Revizijska navedba, da je bila hiša v D. zgolj delno obnovljena, tako v skladu z predstavljenimi izhodišči ne zadosti standardu obrazloženosti zmotne uporabe materialnega prava. Zato revizijsko sodišče ni presojalo pravilnosti materialnopravnega zaključka sodišč, da je v obravnavani zadevi s skupnimi vlaganji prvega toženca in pokojne F. K. v nepremičnino v D. nastala nova stvar. Revizijsko sodišče se je tako v nadaljevanju ukvarjalo samo z vprašanjem kršitve določb pravdnega postopka.

8. Prvi toženec v reviziji uveljavlja kršitev načela pomoči prava nevešči stranki. Meni, da bi moralo sodišče glede ocene vrednosti nepremičnin po uradni dolžnosti postaviti izvedenca gradbene stroke oziroma bi ga moralo vsaj opozoriti, naj predlaga ta dokaz.

9. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je prvi toženec podal le ugovor posebnega premoženja, saj je med postopkom zatrjeval le, da sporna nepremičnina predstavlja njegovo posebno premoženje (51. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Ugovor posebnega premoženja pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju,(1) zato sodišče, ki odloča v mejah postavljenih zahtevkov in ugovorov pravdnih strank (2. člen ZPP), prvemu tožencu ne bi moglo prisoditi višjega deleža na skupnem premoženju tudi v primeru, če bi bil postavljen izvedenec gradbene stroke. Prvi toženec tudi ne uveljavlja morebitne kršitve materialnega procesnega vodstva oziroma kršitve načela pomoči prava nevešči stranki iz razloga, da ga sodišče ni opozorilo, da ugovor posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža. Ker torej očitana kršitev določb pravdnega postopka ne vpliva na odločitev v tej zadevi, se revizijskemu sodišči z njo ni bilo potrebno ukvarjati.

10. Revizijsko sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Da ugovor posebnega premoženje ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju, je VS RS zavzelo v zadevi II Ips 236/2008 z dne 21. 1. 2010. Podobno tudi odločbe VS RS II Ips 603/2007 z dne 23. 6. 2010, II Ips 443/2008 z dne 4. 2. 2010.