Jedro

Po tretjem odstavku 116. člena ZDR preneha delovno razmerje z dnem, ko je ugotovljena delavčeva zdravstvena zmožnost za delo – ne glede na to, ali za poln ali za krajši delovni čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 1. 2. 2005, za ugotovitev, da je tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, da mu delovno razmerje ne preneha z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo z dne 23. 7. 2005, za poziv nazaj na delo, za zaposlitev na delovnem mestu viličarist oziroma drugem ustreznem delovnem mestu in za izplačilo ter obračun pripadajoče plače, ki bi jo prejemal, če bi delal, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo razlike v odpravnini v znesku 42.945,23 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je imel na dan odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnik polnih le 16 let delovne dobe, tudi do razlike v odpravnini za 17 let dela pri toženi stranki ni upravičen.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in spremenilo odločitev o podrednem zahtevku tako, da je tožniku priznalo razliko v odpravnini v znesku 179,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. V ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo sodišča prve stopnje, da je dokazan obstoj poslovnega razloga in da tudi ni bilo pogojev za nadaljevanje dela pod spremenjenimi pogoji.

3. Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe (drugi odstavek izreka sodbe sodišča druge stopnje) vlaga pravočasno revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se v izogib ponavljanju sklicuje na pritožbena izvajanja, pri katerih še vedno vztraja. Niti prvostopenjsko niti drugostopenjsko sodišče nista upoštevali dejstva, da je dne 1. 4. 2005 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Maribor izdal odločbo o revidentovi začasni nezmožnosti za delo za čas od 2. 3. 2005 do 22. 4. 2005 in dne 21. 4. 2005 za čas od 23. 4. 2005 do 16. 5. 2005. Dne 15. 4. 2005 je tožena stranka obvestila revidenta, da bi mu naj delovno razmerje prenehalo 18. 4. 2005, ker pa je v bolniškem staležu, se delovno razmerje podaljša za toliko časa, kolikor bo stalež trajal, oziroma največ za šest mesecev. Dne 25. 4. 2005 je tožena stranka posredovala pri zdravniku tožeče stranke in ga obvestila o prenehanju delovnega razmerja. Takšno ravnanje tožene stranke je skrajno sporno in nemoralno, njegova posledica pa je bila, da je zavod ugotovil zmožnost za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno od 1. 6. 2005 dalje. Ker Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavcu preneha delovno razmerje z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka, te določbe pa je potrebno razlagati v korist delavca, bi bilo potrebno upoštevati, da tožnik ni bil zmožen za delo v polnem delovnem času in bi mu zato pravilno moralo delovno razmerje prenehati šele z datumom, ko bi bil zmožen za delo v polnem delovnem času, ali pa najkasneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Zato revizija predlaga spremembo izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje tako, da se zahtevku ugodi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišča druge stopnje. Zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti revizijski razlogi v njej izrecno navedeni in tudi konkretizirani. Vrhovno sodišče zato ni moglo in smelo upoštevati predloga tožeče stranke, naj se pritožbene navedbe štejejo kot del revizijskih navedb.

6. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Ker bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni preizkusilo.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Po prvi alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu delavec v vzdrževanju. Tožena stranka je zaradi zmanjšanega obsega dela v službi vzdrževanja zmanjšala število delavcev v vzdrževanju in sicer s štiri na dva zaposlena. Drugega delovnega mesta, na katerem bi bilo mogoče tožnika zaposliti pod spremenjenimi pogoji, tožena stranka ni imela. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je revizijsko sodišče vezano, je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala resen in utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tej presoji tudi revizija ne nasprotuje.

10. Delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka (tretji odstavek 116. člena ZDR). Zmotno je stališče revizije, da bi glede na tako zakonsko varstvo tožniku delovno razmerje lahko prenehalo, ko bi bila ugotovljena njegova zmožnost za delo v polnem delovnem času (in ne, ko je bila ugotovljena delovna zmožnost v krajšem delovnem času). Po citirani določbi ZDR preneha delovno razmerje z dnem, ko je ugotovljena delavčeva zdravstvena zmožnost za delo – torej ne glede na to, ali za poln ali za krajši delovni čas.

11. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.