Jedro

Tožnici v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, saj je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožnico pozval, naj se izjavi o vrednosti nepremičnine in o stanovanjski površini objekta, tožnice pa tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od Geodetske uprave RS.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločbe št. BPP 516/2011-6, BPP 536/2011-4 in BPP 537/2011-4 vse z dne 8.9.2011 se odpravijo in se zadeve vrnejo pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z odločbo št. BPP 516/2011-6 z dne 8.9.2011 je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku zaradi delitve skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zunajzakonske zveze s A.A., ker je ugotovil, da za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Iz obrazložitve izhaja, da ima tožnica prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ... skupaj z izvenzakonskim partnerjem ter hčerkama B.B. in C.C., ki štejejo za družinske člane tožnice, iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa izhaja, da tožnica trenutno ne živi na tem naslovu, ker se je bila primorana zaradi nasilja partnerja s hčerkama odseliti in trenutno bivajo pri tožničini mami. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da sta tožnica in njen partner vsak do polovice solastnika hiše na naslovu ..., ki sta jo kupila v letu 1997, nista pa še opravila prepisa lastništva v zemljiški knjigi. Navaja, da se je tožnica strinjala s tem, da se pribavijo podatki Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) glede tega, koliko meri hiša in kolikšna je njena vrednost. Iz obvestila GURS izhaja, da vrednost nepremičnine na naslovu ... znaša 134.504,00 €, uporabna površine hiše pa meri 383 m2. Ne glede na druge določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) se brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.836,60 € (23. člen Zakona o socialnem varstvu - v nadaljevanju ZSV, Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami, v zvezi s 14. členom ZBPP). Kot premoženje se ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje (prva alinea drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP). Primerno stanovanje opredeljujeta 10. in 87. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ, Uradni list RS/I, št. 18/91 s spremembami) in 14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 s spremembami), po katerem je šteti kot primerno stanovanje za štiričlansko družino, stanovanje površine do 82 m2. Tožničin delež stanovanja, katerega solastnica je tožnica, meri 191,5 m2 (partnerjev delež pa se, ker je nasprotna stranka v postopku, za katerega tožnica želi dodelitev brezplačne pravne pomoči, v skladu z 21. členom ZBPP ne upošteva) in presega maksimalno površino primernega stanovanja za štiričlansko družino za 109,5 m2, zato se naveden presežek upošteva kot tožničino premoženje. Vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja tako znaša 41.027,91 €. Skupna vrednost tožničinega premoženja, ki ga ni mogoče izvzeti po določilih 23. člena ZSV, po ugotovitvah organa za brezplačno pravno pomoč presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, ki znaša 13.836,60 €, zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Iz istega razloga je organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo št. BPP 536/2011-4 z dne 8.9.2011 zavrnil tudi tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku zaradi motenja posesti in z odločbo št. Bpp 537/2011-4 z dne 8.9.2011 tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku zaradi delitve skupnega premičnega premoženja pridobljenega v času trajanja zunajzakonske zveze.

Tožnica s tožbo izpodbija vse tri zgoraj navedene odločbe in navaja, da organ za brezplačno pravno pomoč pri odločitvi ni upošteval, da zaradi nasilja v družini živi s hčerkama pri svoji materi, od dne 22.7.2011 pa je hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici v Ormožu. Organ tudi ni upošteval določila 22. člena ZBPP, ki omogoča odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljene z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, izrednimi finančnimi obveznostmi ali drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Navaja še, da je vrednost predmetne nepremičnine, navedena v obvestilu GURS, nerealna, kakor tudi ni realna stanovanjska površina v obsegu 383 m2. Dejanska cena nepremičnine na trgu bi bila neprimerljivo nižja. Predlaga, da sodišče izpodbijane odločbe odpravi in ugodi njeni prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za zavrnitev tožbe. Navaja, da tožnica ni znala navesti podatkov o stanovanjski površini in vrednosti nepremičnine in se je tudi strinjala, da tožena stranka sama pridobi podatke o vrednosti nepremičnine. Dodaja še, da iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izhaja, da tožnica prosi za izjemno brezplačno pravno pomoč, iz njene prošnje pa tudi ne izhaja, da bi bili izpolnjeni pogoji za odobritev izjemne brezplačne pravne pomoči. Tožba je utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 230,61 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2011 – Uradni list RS, št. 57/2011, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP). Iz določila 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.836,60 €.

Organ za brezplačno pravno pomoč je v izpodbijanih odločbah svojo odločitev oprl na del obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, ki ga je pridobil od Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Murska Sobota. Pri tem pa iz predloženih spisov ne izhaja, kar organ za brezplačno pravno pomoč navaja v izpodbijanih odločbah in odgovoru na tožbo, da tožnica ni znala navesti vrednosti predmetne nepremičnine in površine stanovanja ter da se je zato strinjala s tem, da se ti podatki pribavijo od GURS. Iz predloženih spisov izhaja le, da tožnica obvestila GURS nima, ker so v zemljiški knjigi vpisani še prejšnji lastniki, svoje solastništvo pa je izkazovala s predloženo kupoprodajno pogodbo. Iz spisov tudi ni razvidno, da bi organ za brezplačno pravno pomoč tožnico pozval, naj se izjavi o vrednosti predmetne nepremičnine in stanovanjski površini, niti da bi jo seznanil z rezultati svojih poizvedb pri GURS.

V postopku odločanja o predlogu za odobritev brezplačne pravne pomoči, postopa pristojni organ, če ZBPP ne določa drugače, po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami). Ta v 8. členu določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo; na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon. Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, se izvede poseben ugotovitveni postopek (prvi odstavek 145. člena ZUP) v vseh primerih, razen če so podani pogoji za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz 144. člena ZUP, ki pa v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni.

Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (prvi in drugi odstavek 146. člena ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (tretji odstavek 146. člena ZUP). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP).

Navedena določila v postopku niso bila upoštevana, saj je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožnico pozval, naj se izjavi o za odločitev relevantnih dejstvih, kot sta vrednost nepremičnine in stanovanjska površina, tožnice pa tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od GURS in ji dal možnosti, da se o njih izjavi. Ker tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami), tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in razjasniti okoliščine glede vrednosti predmetne nepremičnine in velikosti stanovanjske površine ter nato ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.