Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogodbo za sodelovanje na sejmu je s tožečo stranko sklenila tožena stranka, pri čemer ni pomembno ali je nato tudi nastopila na sejmu, ali pa je bila to druga družba. Zato mora storitev tožeči stranki plačati.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki neplačani del računa za sodelovanje na sejmu v višini 100.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti izvršilne stroške.
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče razveljavi, zadevo pa vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Ponovila je svojo trditev, da ni bila v poslovnem razmerju s tožečo stranko ona, ampak družba E. d.o.o., ki je del računa že plačala.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopjne je na podlagi prijave za udeležbo na sejmu (priloga spisa A2), ki predstavlja ponudbo za sklenitev pogodbe, povsem pravilno ugotovilo, da je storitev pri tožeči stranki naročila tožena stranka in ne družba E. d.o.o.. S tem, ko je tožeča stranka ponudbo sprejela, je bilo vzpostavljeno pogodbeno razmerje med njo in toženo stranko (26. in 39. člen ZOR). Povsem nepomembno je, ali je nato na sejmu morda nastopila družba E. d.o.o. in ne tožena stranka in da je navedena družba plačala del spornega računa. Naročnik storitve je bila tožena stranka, ki je zato storitev dolžna tudi plačati.
Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov. Zato je na podlagi določbe 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.