Jedro

S pravnomočnostjo sodbe, s katero je predlagatelj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca, velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

III. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in spremenilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 8.9.2009 tako, da je zavrnilo predlog predlagatelja za vknjižbo lastninske pravice pri ½ parc. št. 13/4 k.o. P., last nasprotnega udeleženca. Obenem je odredilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne referentke in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu ter vpis zaznambe zavrnitve vpisa. Nazadnje je zavrnilo tudi predlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov ugovornega postopka.

2. Predlagatelj se je pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Ponavlja, da je z nasprotnim udeležencem 10.12.1998 sklenil prodajno pogodbo za nakup sporne nepremičnine. Za nasprotnega udeleženca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, je pogodbo podpisala njegova skrbnica. Ker pogodba ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila, skrbnica pa ga ni želela izdati, je moral predlagatelj zemljiškoknjižno dovolilo iztožiti v pravdi pri Okrožnem sodišču v Kranju I P 577/2005, kjer je predlagatelj dokazal, da je upravičen do vknjižbe nepremičnine na svoje ime. Soglasja pristojnega organa socialnega skrbstva pa sam predlagatelj ne more pridobiti. Postopek pri upravnem organu lahko prične samo upravičenec ali njegov skrbnik. Predlagatelj ni dolžan trpeti posledic, ker skrbnica ni niti začela postopka pri CSD za odobritev pravnega posla. Sicer pa se lastninska pravica med drugim pridobi tudi na podlagi odločbe državnega organa. Predlagatelj zato meni, da je upravičen do vknjižbe lastninske pravice že na podlagi sodne odločbe.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje že pravilno upoštevalo vsa odločilna dejstva, ki jih predlagatelj ponovno izpostavlja v svoji pritožbi. Pravilno je tudi materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da predložene listine v obravnavanem primeru ne zadoščajo za predlagano vknjižbo lastninske pravice. Predlagatelj bi jim moral v skladu z 2. in 4. odstavkom 35. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/2003, 45/2008 in 25/2009) priložiti tudi odobritev centra za socialno delo, ki jo za odtujitev varovančeve nepremičnine po skrbniku predpisuje 191. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR; Ur. l. RS, št. 69/2004 – UPB-1). Ker predlagatelj tej zahtevi ni zadostil, niso izpolnjeni predpisani pogoji za dovolitev vpisa iz 5. točke 1. odstavka 148. člena ZZK-1, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.

6. Zmotno je pritožbeno stališče, da je predlagatelj že s pravnomočno sodbo dokazal, da je upravičen do vknjižbe. S sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 577/2005 z dne 9.7.2007 je namreč predlagatelj zgolj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca. S pravnomočnostjo te sodbe tako velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Skratka, predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ob tem pa ni nikakršnega utemeljenega razloga za različno obravnavanje tistih primerov, v katerih prodajalec izstavi kupcu zemljiškoknjižno dovolilo brez posredovanja sodišča, in tistih, kjer je za izpolnitev te prodajalčeve obveznosti potrebna tožba. Končno je zmotno tudi pritožbeno stališče, da je predlagatelj upravičen do vknjižbe lastninske pravice že na podlagi prej navedene sodbe. Lastninska pravica se po 42. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ; Ur. l. RS, št. 87/2002) res pridobi tudi s pravnomočno sodno odločbo ali dokončno odločbo upravnega organa, vendar gre v obravnavanem primeru za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, pri čemer je sodba zgolj nadomestila manjkajoče zemljiškoknjižno dovolilo.

7. Brez podlage je pritožbena trditev, da predlagatelj sam ne more začeti ustreznega postopka pri centru za socialno delo. Običajno za odobritev pravnega posla, katerega predmet je odtujitev ali obremenitev varovančeve nepremičnine, res zaprosi skrbnik, vendar ni nobene ovire, sploh pa ne v pravilih upravnega postopka, da bi zahtevo za uvedbo takšnega postopka podal predlagatelj, saj gre za varstvo njegovih pravic in pravnih koristi. Brez pomena je tudi pritožbeno sklicevanje na škodljive posledice, ki naj bi jih zaradi opustitve dolžnega ravnanja skrbnice v tem primeru utrpel predlagatelj. To dejstvo namreč nima nobenega vpliva na presojo zemljiškoknjižnega sodišča, ker je zaradi načela formalnosti postopka iz 124. člena ZZK-1 predmet zemljiškoknjižnega postopka zgolj odločanje o pogojih za dovolitev vpisa. Ti pa po navedenem niso izpolnjeni, zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. 8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

9. Predlagatelj ni upravičen do povračila svojih pritožbenih stroškov. Po 35. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur. l. SRS, št. 30/1986 in 20/1988 ter Ur. l. RS, št. 87/2002 do 77/2008), na katerega napotuje 2. odstavek 120. člena ZZK-1, namreč v zemljiškoknjižnem postopku ne glede na njegov izid vsak udeleženec sam trpi svoje stroške.