19. 1. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Tamara Pavlin, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 19. januarja 2017

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 229/2015 z dne 15. 10. 2015 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 1326/2015 z dne 29. 9. 2015 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 112/07 in 9/11) ter zakonitosti prvega odstavka 28. člena, 85. člena in drugega odstavka 86. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11, 72/11, 45/12, 96/13, 100/13 – popr. in 92/14) in prvega odstavka 28. člena, 91. člena in petega odstavka 96. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (v nadaljevanju ZRRD). Izpodbija tudi prvi odstavek 28. člena, 85. člen in drugi odstavek 86. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik/11) ter prvi odstavek 28. člena, 91. člen in peti odstavek 96. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik/16). Zatrjuje, da so ZRRD, Pravilnik/11 in Pravilnik/16 v neskladju z 22. členom, prvim odstavkom 23. člena, 25., 87. in 155. členom Ustave, ker naj bi Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARRS) omogočali arbitrarno razdeljevanje javnih sredstev za (so)financiranje raziskovalnih projektov.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo ureditvene začasne odredbe v zadevi v glavni stvari.

3.Ustavno sodišče je pobudo poslalo v odgovor Državnemu zboru, ki nanjo ni odgovoril, svoje mnenje pa je posredovala Vlada. Vlada meni, da pobudnik do pravnomočne odločitve Upravnega sodišča o posamičnem aktu o glavni stvari, ki je bil izdan na podlagi izpodbijanih predpisov, ne izkazuje pravnega interesa za pobudo. Zato predlaga, da se pobuda zavrže.

4.Pritožnik je Ustavno sodišče med postopkom obvestil, da je Upravno sodišče v glavni stvari odločilo s sodbo št. I U 1326/2015 z dne 12. 7. 2016, s katero je odpravilo Sklep o zavrnitvi predloga projekta, vsebovan v Obvestilu o prvi fazi izbora prijav predlogov raziskovalnih projektov za leto 2015 št. 6316-15/2014-1907 z dne 4. 6. 2015 (v nadaljevanju Sklep o zavrnitvi predloga projekta), ki ga je izdala ARRS in ki ga je kasneje potrdila s Sklepom o zavrnitvi tožnikovega ugovora št. 6316-15/2014-2279 z dne 13. 8. 2015, ter zadevo vrnilo v ponovni postopek pred ARRS.

B.

5.Na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ZUstS, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica in temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je izkazan pravni interes. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora namreč vsakdo, ki zahteva ustavnosodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist (izboljšanje položaja), ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (tako na primer v sklepu Ustavnega sodišča št. Up-139/11 z dne 11. 7. 2012).

6.Z odpravo Sklepa o zavrnitvi predloga projekta, ki je bil izdan v glavni stvari, o kateri je odločalo Upravno sodišče v upravnem sporu, je svojo pravno veljavnost izgubil tudi izpodbijani akcesorni sklep Vrhovnega sodišča, ki je potrdil zavrnitev pritožnikove zahteve za izdajo ureditvene začasne odredbe. Glede na navedeno se pritožnikov pravni položaj kljub morebitni ugoditvi njegovi ustavni pritožbi ne bi mogel izboljšati, zato pritožnik nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi. Posledično je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

7.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

8.Pravilnik/11 je prenehal veljati z uveljavitvijo Pravilnika/16 s 30. 7. 2016 (239. člen Pravilnika/16), vendar se razpisi in pozivi, ki do uveljavitve Pravilnika/16 še niso bili dokončani, dokončajo po Pravilniku/11 (238. člen Pravilnika/16).

Če je podzakonski predpis med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti le v primeru, če niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti (prvi in drugi odstavek 47. člena ZUstS). Pobudnik se v zvezi z utemeljitvijo pravovarstvene potrebe za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika/11 sklicuje na postopek odločanja ARRS v prvi fazi izbora prijav predlogov raziskovalnih projektov za leto 2015, ki je bil ponovno odprt z zgoraj navedeno sodbo Upravnega sodišča.

9.Izpodbijani ZRRD ter izpodbijane določbe Pravilnika/11 in Pravilnika/16 ne učinkujejo neposredno. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Pobudnikov pravni interes za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti ZRRD in Pravilnika/16 ter pobudnikova pravovarstvena potreba za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika/11 bi torej lahko temeljila le na vloženi ustavni pritožbi, ki bi lahko privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja v glavni stvari. Vendar pobudnik take ustavne pritožbe ni vložil, zato ne izkazuje pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijane zakonske in podzakonske ureditve. Glede na to je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Marko Šorli in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Korpič – Horvat in Mežnar.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica