Jedro

Uredba taksativno določa, katere so navezne okoliščine, ki morajo biti izpolnjene, da je za odločanje v sporu pristojna država članica. Naveznih okoliščin, ki jih ponuja predlagateljica, Uredba ne predvideva in ne omogoča, da se jih uporabi. Tudi kriterijev iz 68. in 69. člena ZMZPP stranki ne izpolnjujeta. To pa pomeni, da slovensko sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za obravnavanje in razsojo v tej nepravdni zadevi ter predlog z dne 19. 12. 2022 zavrglo.

2. Predlagateljica s pravočasno pritožbo navedeni sklep izpodbija v celoti in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu v celoti ugodi oziroma podrejeno, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da je izpodbijani sklep nepravilen, neutemeljen, nezakonit in v nasprotju z Ustavo RS, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) ter Uredbo Bruselj IIb. Glede na to, da sta udeleženca zakonsko zvezo sklenila v Republiki Sloveniji, kjer sta tudi živela in kjer je njuna zakonska skupnost razpadla, nasprotni udeleženec pa je slovenski državljan, z nobenim drugim pravnim redom kot s pravnim redom Republike Slovenije ne obstaja toliko naveznih okoliščin, da bi bila mogoča razveza zakonske zveze po drugem pravu in v drugi državi. Predlagateljica živi v Srbiji in je srbska državljanka, nasprotni udeleženec, ki je slovenski državljan, pa živi v Švici. Način, na katerega je sodišče prve stopnje razlagalo uredbo Bruselj IIb, ni v skladu z Ustavo RS, niti v skladu z EKČP. Uredba Bruselj IIb v 3. členu namreč določa minimum pravic glede splošne pristojnosti v zakonskih sporih, nikakor pa teh ne omejuje. Njen namen je omogočiti širši dostop do sodišč in ne ga omejevati. To pa pomeni, da lahko naša sodišča odločajo tudi v sporih z drugimi naveznimi okoliščinami, poleg tam navedenih. Tudi določila 68. in 69. člena ZMZPP ne izključujejo pristojnosti in obravnavanja slovenskega sodišča. Sodišče prve stopnje je zato kršilo materialno pravo. Podrejeno predlagateljica navaja, da gre za pravno praznino, ki udeležencema ne sme iti v škodo. Razlaga predpisov, ki jo je zavzelo sodišče prve stopnje pa krši tudi človekove pravice udeležencev do poštenega sojenja iz 6. člena, pravica do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena, pravico do poroke iz 12. člena in pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP. 3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlaga, da ji višje sodišče ugodi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem postopku ni sporno, da sta predlagatelja zakonsko zvezo sklenila ... 1. 2022 v Kranju, da sta imela skupno začasno bivališče na naslovu ..., Kranj, da sta se nato odselila iz Republike Slovenije in sicer predlagateljica v Srbijo, nasprotni udeleženec pa v Švico, da je predlagateljica srbska državljanka, in da je nasprotni udeleženec slovenski državljan. Predlagateljica je dne 20. 12. 2022 vložila predlog za razvezo zakonske zveze, s katerim se nasprotni udeleženec strinja.

6. Uredba Bruselj IIb (v nadaljevanju: Uredba)1 določa, da so v zadevah glede razveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze pristojna sodišča države članice (a) na ozemlju katere (i) zakonca običajno prebivata, (ii) sta zakonca nazadnje običajno prebivala, če eden od njiju še vedno tam prebiva, (iii) nasprotna stranka običajno prebiva, (iv) v primeru skupnega zahtevka, običajno prebiva eden od zakoncev, (v) vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj leto dni neposredno pred vložitvijo zahtevka, ali (vi) vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj šest mesecev neposredno pred vložitvijo zahtevka in je državljan zadevne države članice, ali (b) katere državljanstvo imata oba zakonca. Določba je jasna in posebne razlage ne zahteva. Taksativno določa katere so navezne okoliščine, ki morajo biti izpolnjene, da je za odločanje v sporu pristojna država članica in ne gre za minimum pravic, kot želi prikazati predlagateljica v pritožbi. Dejstvo je, da nobeden od navedenih pogojev za udeleženca ni izpolnjen. To pa pomeni, da slovensko sodišče po Uredbi za odločanje v tej zadevi ni pristojno, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Naveznih okoliščin, ki jih ponuja predlagateljica, Uredba ne predvideva in ne omogoča, da se jih uporabi.

7. Prav tako ne drži, kot predlagateljica pavšalno trdi v pritožbi, da določili 68. in 69. člena ZMZPP2 ne izključujejo pristojnosti in obravnavanja slovenskega sodišča v tej zadevi. 68. člen ZMZPP namreč zahteva, da sta oba zakonca slovenska državljana ali pa, da je tožnik slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma sta zakonca svoje zadnje stalno prebivališče imela v Republiki Sloveniji, pri čemer mora tožnik ob vložitvi tožbe v Republiki Sloveniji imeti stalno ali začasno bivališče. Tudi teh kriterijev stranki ne izpolnjujeta. Glede na to, da 69. člen ZMZPP zahteva, da imata zakonca zadnje skupno stalno bivališče v Republiki Sloveniji, pa udeleženca tudi tega kriterija ne izpolnjujeta.

8. Pritožbena trditev, da gre v obravnavanem primeru za pravno praznino, ni z ničemer podkrepljena, prav tako ne očitki, da je sodišče prve stopnje z razlago predpisov kršilo človekove pravice udeležencev do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP3, pravico do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP, pravico do poroke iz 12. člena EKČP in pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP. 9. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene in pavšalne. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje ni našlo relevantnih napak, ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih udeleženca postopka nista priglasila.

1 Uredba Sveta (EU) št. 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok. 2 Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Uradni list RS, številka 56/99, 45/08 – ZArbit, 31/21- odl. US. 3 Evropska konvencija za človekove pravice.