Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se glasi: "1. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da se glasi: Tožena stranka Z. d.d. mora tožeči stranki L. P. plačati 5.007,51 EUR (1.200.000 SIT) in zakonske zamudne obresti od 158.756 SIT od 29.7.2002 do 22.7.2003 in od 55.000 SIT od 27.5.2002 do 28.1.2003, od 2.500.000 SIT pa zamudne obresti v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, za čas od 10.10.2002 do 28.1.2003, od 1.200.000 SIT zamudne obresti v višini predpisane obrestne mere,zmanjšane za temeljno obrestno mero, za čas od 10.10.2002 do 27.6.2003, od 28.6.2003 pa zakonske zamudne obresti do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v višini 1.697,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 71.680 SIT od 30.1.2004 do plačila, od 19.226 SIT od 14.4.2003 do plačila, od 19.226 SIT od 5.9.2003 do plačila, od 19.226 SIT od 5.6.2003 do plačila, od 206.656 SIT od 18.5.2004 do plačila ter od 295,79 EUR od šestnajstega dne po vročitvi te sodbe toženki do plačila, vse v 15 dneh in pod izvršbo.

Presežni tožbeni zahtevek za plačilo še 1.800.000 SIT z zamudnimi obrestmi od 10.10.2002 dalje in zamudne obresti od 55.000 SIT od 17.5.2002 do 26.5.2002 se zavrne.

2. V ostalem se pritožba tožnika zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba prvostopenjskega sodišča. 3. Toženka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožniku 185,58 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe toženki do plačila."

II. V ostalem se revizija zavrne.

III. Toženka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožniku 207,42 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe toženki do plačila."

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 400.000 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, zamudne obresti od posameznih plačanih zneskov in mu povrniti odmerjene pravdne stroške z zamudnimi obrestmi. Presežni tožbeni zahtevek za plačilo 2.600.000 SIT z zamudnimi obrestmi od 10.10.2002 in zamudne obresti od 55.000 SIT od 17.5.2002 do 26.5.2002 je zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo, v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožnik iz razloga, ker je bilo pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zmotno uporabljeno materialno pravo, vložil revizijo. Navaja, da sta sodišči glede obsega njegove nepremoženjske škode pravilno ugotovili dejansko stanje, v izogib ponavljanju pa se v celoti sklicuje na zdravstveno dokumentacijo in izvedensko mnenje v spisu, ki ju je treba šteti za sestavni del revizije. Pravi, da pri odmeri višine odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti sodišči nista dali ustrezne teže številnim neugodnostim, ki jih je prestal med zdravljenjem, prav tako tudi ne bolečinskemu obdobju in dejstvom, da je utrpel več telesnih poškodb, da je prestajal telesne bolečine istočasno na raznih delih telesa in da bo občasne lahke bolečine trpel vse življenje, ki je pred njim. Ob pravilnem vrednotenju navedenih dejstev bi mu morali iz tega naslova prisoditi vso zahtevano odškodnino v znesku 3.500.000 SIT. Tudi pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sodišči nista dali ustrezne teže dejstvom, da se zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti manifestira na različnih področjih, da je vsakodnevno oviran v poklicnem in zasebnem življenju in da bo zaradi tega duševne bolečine prestajal še dolgo. Tudi iz tega naslova bi mu morali prisoditi vso zahtevano odškodnino v znesku 1.800.000 SIT. Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti pa sodišči nista dali ustrezne teže dejstvu, da je skaženost pri njem podana na več delih telesa, da skaženosti zoba ne more skriti in da ga v poletnih mesecih motijo tudi brazgotine. Ob pravilni uporabi 200.in 203. člena ZOR bi mu morali sodišči tudi iz tega naslova prisoditi vso zahtevano odškodnino v znesku 200.000 SIT. Meni, da bi morali pri odmeri odškodnine sodišči upoštevati, da škodno stanje traja že dolgo in da je zato obseg njegove nepremoženjske škode večji. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da mu prisodi še nadaljnjo odškodnino v znesku 2.500.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.10.2002 do plačila in vse zaznamovane pravdne stroške.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

Ker z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3), je revizijsko sodišče glede obstoja, trajanja in stopnje tožnikovih telesnih in duševnih bolečin vezano na ugotovitve nižjih sodišč. Zato ni upoštevalo sklicevanja revizije na tiste podatke iz zdravstvene dokumentacije, izvedenskega mnenja in tožnikove izpovedi, ki od teh ugotovitev odstopajo in jih presegajo.

Sodišči sta pri odmeri odškodnine za tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za duševne bolečine zaradi skaženosti ustrezno upoštevali merila iz 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004 in 40/2007). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Sodišči sta ugotovili, da je tožnik v prometni nesreči 26.1.2002 utrpel zlom tretjega do sedmega rebra levo, vdor krvi in zraka v levo prsno votlino, zlom leve mečnice, pretres možganov, raztrgano rano za levim ušesom in poškodbo drugega desnega zgornjega sekalca. Za prestane in bodoče telesne bolečine in nevšečnosti med petmesečnim zdravljenjem sta mu odmerili 1.900.000 SIT (sedaj 7.928,56 EUR) odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti pa 100.000 SIT (sedaj 417,29 EUR). Obseg teh dveh oblik nepremoženjske škode tožnika je razviden iz razlogov na peti do osmi strani prvostopenjske sodbe ter na drugi in tretji strani sodbe pritožbenega sodišča. Upoštevajoč tudi višine odškodnin, ki jih sodišča prisojajo za podobne vrste škode, zvišanje odškodnine tudi po presoji revizijskega sodišča ni utemeljeno.

Revizija pa utemeljeno izpodbija pravilno uporabo materialnega prava pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožnik, ki je bil ob nezgodi star 38 let, pri delu v službi in pri drugih aktivnostih omejen zaradi posledic več poškodb - zloma reber, zloma mečnice in pretresa možganov. Težave ima pri daljši vožnji z avtomobilom in pri delu z računalnikom. Zato trpi v službi, kjer kot vodja izmene na postaji prometne policije opravlja tudi terensko delo in opravi do 250 km vožnje dnevno. Zaradi oteženega dihanja je moral opustiti izvedbo treningov motorističnega usposabljanja, ki jih je izvajal kot inštruktor za motorje, opravičen je tudi treningov samoobrambe. Opustiti je moral igranje tenisa, rokometa in košarke, pri težjih domačih opravilih pa si mora priskrbeti pomoč drugih. Več težav zaradi poškodb v levem delu prsnega koša ima tudi zato, ker je levičar.

Ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin tožnikovega duševnega trpljenja zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in višine odškodnin, ki jih sodišča prisojajo za podobne vrste škode, je revizijsko sodišče presodilo, da je zahtevek tožnika za plačilo odškodnine iz tega naslova v višini 1.800.000 SIT (sedaj 7.511,27 EUR) v celoti utemeljen. Na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP je zato reviziji delno ugodilo in sodbo pritožbenega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. V ostalem pa je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče ponovn o odločilo o stroških vsega postopka. Pri tem je upoštevalo pravilno odmero pravdnih stroškov prvostopenjskega sodišča, po kateri stroški tožnika, upoštevajoč tudi stroške izdelave izvedenskega mnenja, znašajo 686.370 SIT, stroški toženke pa 45.209 SIT. Ker je po odločitvi revizijskega sodišča tožnik v tej pravdi uspel s 70 % (od 5.713.756 SIT zahtevane odškodnine je, upoštevajoč plačane zneske in prisojeno odškodnino, skupaj uspel s 4.013.756 SIT odškodnine), mu je toženka dolžna povrniti 70% stroškov prvostopenjskega postopka, to je 480.459 SIT. Sam pa je dolžan toženki povrniti 30% njenih pravdnih stroškov, to je 13.563 SIT. Po medsebojnem pobotanju je toženka dolžna povrniti tožniku 466.896 SIT, ob upoštevanju že plačanih 60.000 SIT stroškov pravdnega postopka pa 406.896 SIT oziroma 1.697,95 EUR pravdnih stroškov. Prvostopenjsko in pritožbeno sodišče sta toženki naložili tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od stroškov izdelave izvedenskega mnenja (71.680 SIT) in plačila posameznih obrokov sodne takse za tožbo (od treh zneskov po 19.226 SIT) za čas pred izdajo prvostopenjske sodbe, od preostalega zneska prisojenih pravdnih stroškov pa zamudne obresti od dneva izdaje prvostopenjske sodbe do plačila. Ker revizijsko sodišče v to odločitev ni smelo posegati v škodo tožnika, ki je edini vložil revizijo (359. člen ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), je zamudne obresti v skladu z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006 prisodilo le od zvišanega zneska pravdnih stroškov 295,79 EUR (prej 70.882 SIT).

Tožnikov uspeh z revizijo je revizijsko sodišče upoštevalo tudi pri njegovih stroških pritožbenega in revizijskega postopka. V skladu z veljavno Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003) je tožniku priznalo 625 točk za sestavo pritožbe, dvakrat po 20 točk za poročilo o vloženi pritožbi in za poročilo o uspehu pritožbe, 2,88 EUR (690 SIT) za stroške poštnine, kar skupaj z 20% DDV na odvetniške storitve in takso za pritožbo v znesku 209,40 EUR (prej 50.180 SIT) znese 579,94 EUR. Za sestavo revizije je tožniku priznalo 750 točk, dvakrat po 20 točk za poročilo o vloženi reviziji in za poročilo o uspehu z revizijo, 2,88 EUR (690 SIT) za stroške poštnine, kar z 20% DDV na odvetniške storitve ter 208,65 EUR (prej 50.000 SIT) takse za revizijo znese 648,19 EUR. Tožniku ni priznalo še dvakrat po 20 točk za poročilo o prejeti prvostopenjski sodbi in prejeti sodbi pritožbenega sodišča, saj je povrnitev teh stroškov zahteval dvakrat. Ker je tožnik po odločitvi revizijskega sodišča uspel z 800.000 SIT oziroma z 32% od 2.500.000 SIT odškodnine, zahtevane v pritožbi in reviziji, mu je toženka dolžna povrniti 32% njegovih pritožbenih stroškov, to je 185,58 EUR in 32% njegovih revizijskih stroškov, to je 207,42 EUR. Navedene stroške je toženka dolžna povrniti tožniku v roku 15 dni (drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti, ki tečejo od šestnajstega dne po vročitvi te sodbe toženki do plačila (načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006).