Jedro

Čeprav iz dopolnjene zasebne tožbe ne izhajajo konkretni opisi posamičnih kaznivih dejanj v jasnem in preglednem izreku, tudi tako in dosedaj podan opis kaznivih dejanj, zadošča še sprejemljivim kriterijem za oceno sklepčnosti zasebne tožbe, pri čemer sodišče na pravno opredelitev niti ni vezano. Razen tega pa je, glede na izveden dokazni postopek in v primeru ugotovitve, da ne gre za posamično kaznivo dejanje prav določene pravne opredelitve, dolžno presoditi, če gre za izpolnjene elemente dejanskega stanja kakšnega drugega dejanja iz navedenega sklopa kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.

Ker določba 169. člena KZ glede kaznivega dejanja razžalitve zasebnemu tožilcu ne nalaga opredelitve negativne vrednostne sodbe že v opisu dejanja, pač pa se o tej, glede na zapis v opisu tega kaznivega dejanja, sklepa, in ker tudi določbe 170. do 172. člena KZ ne narekujejo, da je že v opisih teh kaznivih dejanj opredeljeno, kdo in kdaj je za obdolženčeve izjave, ki naj bi posegale v čast in dobro ime zasebnega tožilca, izvedel, je potrebno pritožniku pritrditi, da je zasebno tožbo popravil oziroma dopolnil na način, da je ta sposobna za obravnavo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

: Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom po 3. odst. 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo zasebno tožbo zasebnega tožilca DF, z dne 15.7.2008, dopolnjeno 24.10.2008. Zoper navedeni sklep se je zasebni tožilec pritožil brez konkretnega predloga za odločitev, smiselno pa predlagal nadaljevanje postopka.

Pritožba je utemeljena.

Po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zmotna ocena prvostopenjskega sodišča, da dopolnjena zasebna tožba zasebnega tožilca še vedno ni sposobna za obravnavo.

Prvostopenjsko sodišče je zasebnega tožilca pravilno pozvalo k popravi oziroma dopolnitvi zasebne tožbe in ga tudi poučilo skladno z o določbo 434. člena ZKP, ki določa, katere elemente mora zasebna tožba vsebovati, da je sposobna za obravnavo. Določba 1. odst. 434. člena ZKP zasebnemu tožilcu ne nalaga, da mora pravno opredeliti kazniva dejanja, prav tako ne, da mora podati obrazložitev zasebne tožbe. Iz dopolnitve zasebne tožbe zasebnega tožilca z dne 27.10.2008 izhaja, da je zasebni tožilec ravnal v skladu s pozivom Okrajnega sodišča, ko je navedel znane mu osebne podatke obdolženke, v sicer zgoščenem opisu obdolženki očitana kazniva dejanja, pa je pravno opredelil (sicer po nepotrebnem) po več zakonskih določbah. Prav tako se je skliceval na izjavo obdolženke z dne 6.5.2008, iz katere naj bi (vsa) kazniva dejanja izhajala, zato je moč zaključiti, da je navedel tudi čas storitve kaznivih dejanj. Ker je navedel tudi, pred katerim sodiščem naj se opravi obravnava, sprejemljivo utemeljil tudi, kateri dokazi naj se izvedejo ter predlagal, da se obdolženko spozna za krivo, pritožbeno sodišče, zgolj zaradi dejanske opustitve navedbe kraja storitve kaznivih dejanj v opisu le-teh ocenjuje, da vloge zasebnega tožilca ni moč šteti kot tako pomanjkljive, da je ne bi bilo moč obravnavati. Nenazadnje je pripis "Ljubljana", naveden tudi na datumu vloge z dne 6.5.2008. Čeprav je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da iz dopolnjene zasebne tožbe ne izhajajo konkretni opisi posamičnih kaznivih dejanj v jasnem in preglednem izreku točna, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi tako in dosedaj podan opis kaznivih dejanj, zadošča še sprejemljivim kriterijem za oceno sklepčnosti zasebne tožbe, pri čemer sodišče na pravno opredelitev niti ni vezano. Razen tega pa je, glede na izveden dokazni postopek in v primeru ugotovitve, da ne gre za posamično kaznivo dejanje prav določene pravne opredelitve, dolžno presoditi, če gre za izpolnjene elemente dejanskega stanja kakšnega drugega dejanja iz navedenega sklopa kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.

Ker določba 169. člena KZ glede kaznivega dejanja razžalitve zasebnemu tožilcu ne nalaga opredelitve negativne vrednostne sodbe že v opisu dejanja, pač pa se o tej, glede na zapis v opisu tega kaznivega dejanja, sklepa, in ker tudi določbe 170. do 172. člena KZ ne narekujejo, da je že v opisih teh kaznivih dejanj opredeljeno kdo in kdaj je za obdolženčeve izjave, ki naj bi posegale v čast in dobro ime zasebnega tožilca izvedel, je tudi v tem delu potrebno pritožniku pritrditi, da je zasebno tožbo popravil oziroma dopolnil na način, da je ta sposobna za obravnavo.

Taka ugotovitev pa je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.