Jedro

Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s 1. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrglo tožničino tožbo na podlagi določbe 2. odstavka 31. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) (1. točka izreka) ter jo na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka). V razlogih izpodbijanega sklepa je med drugim navedlo, da je bila tožničina vloga – tožba z dne 16.4.2008, ki jo je tožnica naslovila kot „aneks k pisanju z dne 31.3.2008“, nerazumljiva in nepopolna; zato je tožnico na podlagi določbe 1. odstavka 31. člena ZUS-1 pozvalo, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, jo poučilo, kaj in kako naj to napravi in jo opozorilo na posledice, če tega ne bo storila (dopis z dne 6.5.2008). Tožnica je v odgovoru (vloga z dne 17.5.2008) navedla, da naj se njena vloga z dne 16.4.2008 obravnava kot tožba v upravnem sporu, ni pa vloge – tožbe dopolnila, kot ji je bilo naloženo z dopisom; sodišče prve stopnje zaradi tega zadeve ni moglo obravnavati.

Tožnica v pritožbi navaja, da zakonodaje ne pozna, zato ni prav, da je sodišče odločilo v njeno škodo in tožbo zavrglo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da tožničina vloga z dne 16.4.2008 (naslovila jo je kot „aneks k pisanju z dne 31.3.2008“ in v njej navedla, da naj bi bila njena lastninska nakaznica o vplačilu sredstev z državljanskega lastniškega certifikata izgubljena) ni ne razumljiva in kot tožba tudi ne popolna. Zato je tožnico pravilno pozvalo, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, jo poučilo, kaj in kako naj napravi in jo opozorilo na posledice, če tega ne bo storila, kot to določa 1. odstavek 31. člena ZUS-1. Tožnica v roku, ki ji je bil določen za odpravo pomanjkljivosti, teh ni odpravila (sodišču je z dopisom z dne 17.5.2008 odgovorila le, da naj se njena vloga obravnava kot tožba, kar v zadevi ni sporno), zato tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zadeve ni moglo obravnavati. Odločitev sodišča prve stopnje, da tožničino tožbo, ki ni bila v določenem roku dopolnjena, zavrže, pravilno temelji na določbi 2. odstavka 31. člena ZUS-1. V pritožbi uveljavljani ugovori, ki se nanašajo na tožničino nepoznavanje zakonodaje, pa na drugačno odločitev nimajo vpliva.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo na podlagi določbe 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.