Jedro

Pritožba pravilno opozarja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, od kod sodišču prve stopnje podatek, kdo naj bi bili dediči po pokojni prvotni toženki. Tudi iz podatkov v spisu (list. št. 155 – 164 ter priloge C 1) ne izhaja, na podlagi česa je sodišče sklepalo, da je M. B. M. dedinja po pokojni prvotni toženki. Ob takem, pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče presoditi, ali je M. B. M. kot dedinja po pokojni prvotni toženki stranka tega postopka in zavezanka za plačilo sodne takse za pritožbo (skupaj z M. M.) ali ne, pri čemer zaenkrat je iz podatkov v spisu razvidno le, da M. M. in M. B. M. kot potencialna dediča različnih dednih redov (on drugega, ona pa tretjega) ob odsotnosti navedb o oporočnem naslovu za dedovanje ne bosta mogla sodedovati.

Izrek

I. Pritožba se, kolikor se nanaša na M. M., zavrže. II. Pritožbi se, kolikor se nanaša na M. B. M., ugodi in se izpodbijani sklep (katerega sestavni del je plačilni nalog s 15. 7. 2019), kolikor se nanaša nanjo, razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo plačilni nalog s 17. 6. 2019. 2. Tožena stranka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je ugotovilo, da sta toženca dediča po prvotno toženi in sedaj umrli A. M. Smrtovnica namreč ni tista listina, ki bi izkazovala, kdo je dedič – temu je namenjen sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje ni preverilo, ali je bil v trenutku izdaje sklepa zapuščinski postopek že končan; poleg tega je M. M. dedič drugega, M. B. M. pa dedinja tretjega dednega reda, kar se izključuje. Po stališču sodne prakse bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko označiti kot „dediči po pokojni A. M.“. Dokler ni jasno, kdo so dediči, taksna obveznost ne more nastati.

3. Pritožba je delno nedovoljena, delno pa utemeljena.

4. Po tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je1 ugodilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo plačilni nalog s 17. 6. 2019, ter ji hkrati vročilo nov plačilni nalog (s 15. 7. 2019 – pri čemer je taksni nalog vročalo pooblaščencu dediščinske skupnosti ločeno za vsakega potencialnega dediča) je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu M. M. in ga oprostilo plačila sodne takse za pritožbo ter glede njega razveljavilo plačilni nalog s 15. 7. 2019 (sklep s 6. 9. 2019, red. št. 86). Ker taksna obveznost za pritožbo zanj ne obstoji več, ni pravnega interesa za pritožbo v tem, zato jo je višje sodišče v enakem obsegu zavrglo (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 346. členom ZPP).

5. Pritožba pravilno opozarja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, od kod sodišču prve stopnje podatek, kdo naj bi bili dediči po pokojni prvotni toženki. Tudi iz podatkov v spisu (list. št. 155 – 164 ter priloge C 1) ne izhaja, na podlagi česa je sodišče sklepalo, da je M. B. M. dedinja po pokojni prvotni toženki. Ob takem, pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče presoditi, ali je M. B. M. kot dedinja po pokojni prvotni toženki stranka tega postopka in zavezanka za plačilo sodne takse za pritožbo (skupaj z M. M.) ali ne, pri čemer zaenkrat je iz podatkov v spisu razvidno le, da M. M. in M. B. M. kot potencialna dediča različnih dednih redov (on drugega, ona pa tretjega) ob odsotnosti navedb o oporočnem naslovu za dedovanje ne bosta mogla sodedovati. Višje sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj ugotovi dediče po pokojni prvotni toženki, nato pa odvisno od teh ugotovitev izda ustrezni plačilni nalog, če bo to še potrebno; če M. B. M. ne bo dedinja, so za predložitev pritožbe proti sodbi že izpolnjeni pogoji, ker je M. M. plačila sodne takse oproščen, v nasprotnem primeru pa taksna oprostitev M. M. na taksno obveznost M. B. M. ne vpliva (drugi odstavek 14. člena ZST-1).

1 Z njim je bila taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo naložena dedičem po pokojni prvotni tožnici, torej dediščinski skupnosti, kar je bilo po stališču pritožbenega sodišča sicer pravilno.