Jedro

Razporeditev preživninskega bremena.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba spremeni tako, da se preživnina za mld. sina M.Ž. določi na 120,00 EUR mesečno od 9.4.2008 dalje, preživnina za U. pa se za čas od 9.4.2008 do 30.8.2008 določi na 130,00 EUR.

Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama. Mld. otroka M. je v varstvo in vzgojo zaupalo tožnici. Glede preživnine je v tretji točki izreka odločilo, da je toženec za hči U. za čas od 9.4.2008 do vključno junija 2008 dolžan plačevati preživnino v višini 130,00 EUR mesečno, za čas od 1.7.2008 do 30.8.2008 v višini 100,00 EUR mesečno, za obdobje od 1.9.2008 do 11.10.2008 pa v višini 50,00 EUR mesečno. Za sina M. pa je dolžan plačevati preživnino v višini 100,00 EUR mesečno od 9.4.2008 dalje, pri čemer se njegova preživninska obveznost zmanjša za že prostovoljno plačane zneske preživnine za čas od 9.4.2008 dalje, in sicer v višini 160,00 mesečno za oba otroka skupaj do vključno aprila 2009. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (4. točka izreka). Glede stikov toženca z mld. M. je odločilo, da bodo potekali po sprotnem sporazumnem dogovoru med staršema. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka.

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe (4.točka izreka) in zoper odločitev o stroških. Pritožuje se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se njenemu tožbenemu zahtevku na plačilo preživnine ugodi v celoti. Sodišče prve stopnje je potrebe obeh otrok prenizko ugotovilo. Prenizko je ocenilo U. stroške za garderobo, obutev, prosti čas, kozmetiko in frizerja. Povsem je prezrlo, da je morala tožeča stranka v lanskem šolskem letu za U. maturantski izlet plačati 600,00 EUR. Neutemeljeno je sodišče prve stopnje za obdobje od 1.7.2008 do 30.8.2008 odštevalo 40,00 EUR na račun malice, saj je morala U. malicati tudi v tem obdobju, ko ni hodila v šolo. Določitev preživnine zanjo je povsem nesprejemljiva, saj je sodišče prve stopnje določilo celo nižjo preživnino, kot jo je toženec plačeval. Napačno so bile ugotovljene premoženjske zmožnosti obeh pravdnih strank. Toženec bi si lahko poiskal honorarno delo. S sestro sta edina dediča kmetijskega posestva. Toženec ima 700 vinskih trt. Lahko bi prodal konje, s katerimi se ljubiteljsko ukvarja. Nikakor ni pravilna odločitev sodišča, da je za mld. M. toženec dolžan prispevati 100,00 EUR, toženka pa 109,00 EUR. Glede odločitve o pravdnih stroških pa bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati krivdo toženca za nevzdržnost zakonske zveze.

3. Toženec na pravilno vročeno pritožbo ni podal odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V 129. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1) (v nadaljevanju ZZZDR) je določeno, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Tožnica je trdila, da potrebe za preživljanje U., ki je dne 11.10.2008 postala polnoletna, znašajo 455,00 EUR, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da stroški njenega preživljanja znašajo 392,00 EUR mesečno. Pritožbeni očitki, da je prvostopenjsko sodišče prenizko ocenilo njene potrebe po obleki in obutvi, so neutemeljeni, saj so z zneskom 55,00 EUR mesečno te potrebe ustrezno pokrite. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi U. stroške in potrebe v zvezi s kozmetiko, frizerjem in izdatke za prosti čas, kar pritožnica neutemeljeno graja.

Neutemeljeno pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri ugotovitvi U. potreb prezrlo stroške plačila maturantskega izleta v višini 600,00 EUR. V skladu z 2. odstavkom 129.a člena ZZZDR mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Kolikšen obseg potreb je mogoče uresničiti, je odvisno od preživninskih zmožnosti staršev. Nujnost zagotovitve potreb pada od elementarnih bioloških potreb (hrana, zdravila, nujna obleka), prek potreb, ki so zvezane z izobraževanjem, dalje socialnih potreb (obleka, ki presega nujno fizično potrebo biti oblečen; hobiji, stroški v zvezi z druženjem, komuniciranjem in podobno) in nazadnje potreb, ki predstavljajo predvsem zabavo ali celo luksuz. Glede na izrazito slabe preživninske zmožnosti obeh staršev, udeležbe na maturantskem izletu ni moč uvrstiti med življenjske potrebe otroka, ki bi jih morala starša v obravnavani zadevi uresničiti. Ne drži pritožbeni očitek, da je ta izdatek neutemeljeno ostal prezrt. Tisto, kar je zanj prispevala mati, je mogoče obravnavati kot darilo, ni pa mogoče tega stroška (niti polovice tega stroška) prisilno naprtiti tudi tožencu.

Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v obdobju od 1.7.2008 do 30.8.2008 od ugotovljenih U. potreb nepravilno odštelo strošek njene malice v višini 40,00 EUR mesečno. Ta izdatek je za njeno preživljanje potreben, saj potreba po hrani ni v času poletnih počitnic nič manjša, le drugače se konkretizira.

Sodišče prve stopnje je potrebe U., ki znašajo 392,00 EUR, pravilno ugotovilo ter od tega zneska pravilno odštelo sredstva iz naslova otroškega dodatka in štipendije. Preživninsko breme je med pravdni stranki pravilno razporedilo. Glede na to, da je v obdobju od 1.7.2008 do 30.8.2008 neutemeljeno od U. potreb odštelo izdatek za malico, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo tako, da je toženec za U. za čas od 9.4.2008 do 30.8.2008 dolžan plačevati preživnino v višini 130,00 EUR mesečno.

6. Za sina M., roj. 21.11.1995, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo potrebe in stroške njegovega preživljanja, ki znašajo 208,00 EUR mesečno. Pri tem pritožnica neutemeljeno graja, da je M. za potrebe obleke in obutve priznalo prenizke stroške v višini 20,00 mesečno. Tožnica je v prilogi A9 sama navedla, da stroški za M. oblačila znašajo 180 EUR letno, za obutev pa 60,00 EUR letno, kar predstavlja mesečni izdatek v višini 20,00 EUR. Neutemeljeno pritožnica tudi navaja, da je sodišče prezrlo splošno znane enkratne večje izdatke za otroke. Obema otrokoma je namreč priznalo tako stroške kina, gledališča, interneta, obšolskih dejavnosti kot tudi strošek za nabavo računalnika, ki je enkraten večji izdatek.

V skladu z določilom 129. člena ZZZDR se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Glede zmožnosti pravdnih strank je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica mesečno zasluži približno 618,00 EUR, toženec pa 514,00 EUR. Tožnica je bolj obremenjena z varstvom in vzgojo mld. M., saj je zaupan v varstvo in vzgojo njej. Pri odmeri preživnine dolžnost zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov in premoženja, ampak tudi tista zmožnost, ki jo je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da je pri razporeditvi preživninskega bremena sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialnopravno določilo 129. člena ZZZDR, s tem ko je odločilo, da mora toženec kriti 100,00 EUR za preživljanje M., tožnica pa 108,00 EUR. Pritožbeno sodišče je preživnino za M. zato zvišalo na 120,00 EUR mesečno od 9.4.2008 dalje. S tako določeno preživnino bo preživninsko breme med pravdnima strankama ustrezno razporejeno.

7. V 413. členu ZPP je določeno, da v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci odloči sodišče po prostem preudarku, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno storilo. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi pri odločitvi o stroških moralo upoštevati uspeh pravdnih strank v pravdi in krivdo za razvezo zakonske zveze.

8. Pri določitvi preživnine za U. v obdobju od 1.7.2008 do 30.8.2008 je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 129.a člena ZZZDR, zaradi česar je pritožbeno sodišče v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 3. točki izreka spremenilo tako, da je toženec za U. za čas od 9.4.2008 do 30.8.2008 dolžan plačevati preživnino v višini 130,00 EUR mesečno. Pri določitvi preživnine za sina M. pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 129. člena ZZZDR, ker je preživninsko breme med pravdni stranki nepravilno razporedilo. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo in preživnino za M. zvišalo na 120,00 EUR mesečno. V preostalem delu je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato se zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi pooblastila iz 413. člena ZPP odločilo, da je pritožnica dolžna kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 101-5025/2007.