Jedro

V času, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijano odločitev, je že veljal novi drugi odstavek 216. člena ZFPPIPP; novela ZFPPIPP-F, je tudi le eksplicitno uredila namero zakonodajalca, ki je ostala nespremenjena.

Vlagatelj izpodbija pravnomočni sklep o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavitvi v tem postopku opravljenih dejanj. Pri tem ne zatrjuje, da bi bila zaradi izpodbijane odločitve izbrisana upnikova že vknjižena hipoteka oziroma da bi njegova že priznana terjatev postala ponovno sporna. Posledica ustavitve postopka zavarovanja je bila torej zgolj v tem, da ne obstaja več predhodna odredba in da tudi ne bo odločeno o ugovorih zoper to odredbo. Ker za samo hipoteko in terjatev izpodbijana odločitev ni imela neposrednih posledic, odgovor Vrhovnega sodišča na pravno vprašanje iz zahteve ni odločilen.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 5. 2014 ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavilo v tem postopku opravljena dejanja. Med njimi je bil tudi (nepravnomočni)(1) sklep o izdaji predhodne odredbe z dne 23. 3. 2012 (v povezavi s popravnim sklepom z dne 2. 4. 2012) za zavarovanje denarne terjatve upnika v višini 270.430,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, s katerim je bila odrejena predznamba zastavne pravice na več dolžnikovih nepremičninah.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo upnika ter potrdilo izpodbijani sklep (I. točka izreka). Pri tem je odločilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

4. Upnica je odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti in predlagala, da se ji ugodi.

5. Dolžnica je odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti. Ker pa odgovora ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, niti ni izkazala, da ima njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, se šteje, da pravdno dejanje ni bilo opravljeno (drugi odstavek 91. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Razlogi za odločitev sodišč nižjih stopenj

6. Sodišče prve stopnje je sklep o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj utemeljilo na določbi 31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-F), ki je 216. členu ZFPPIPP dodala nov drugi odstavek. Ta določa, da izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave ustavi postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, in razveljavi dejanja, opravljena v tem postopku. Postopek zavarovanja je bil zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom prekinjen 3. 7. 2012. Ker je bil 14. 12. 2012 izdan sklep o potrditvi prisilne poravnave, ki je postal pravnomočen 3. 1. 2013, je sodišče ravnalo, kot določa drugi odstavek 216. člena ZFPPIPP.

7. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da je sodišče prve stopnje ob izostanku drugačnih prehodnih določb novele ZFPPIPP-F pravilno uporabilo zakon, veljaven v času odločanja.

Navedbe v postopku z zahtevo za varstvo zakonitost

8. Zahteva za varstvo zakonitosti navaja, da je upnik v postopku prisilne poravnave prijavil svojo terjatev in ločitveno pravico na dolžnikovih nepremičninah. Upravitelj naj bi mu (deloma) priznal navadno terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave naj bi bila opravičena predznamba hipoteke na dolžnikovih nepremičninah, ki jo je Okrajno sodišče v Ormožu posledično pravnomočno vknjižilo v predznamovanem vrstnem redu.(2)

9. Vlagatelj zastavlja vprašanje, ali lahko novela ZFPPIPP-F učinkuje na (že) priznano terjatev in pridobljeno hipoteko. Izpodbijana odločitev sodišč nižjih stopenj naj bi bila nezakonita zaradi neupoštevanja prepovedi povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS). Poseženo naj bi bilo namreč v že pridobljeno pravico upnika, pri čemer novela ZFPPIPP-F ni določila primerov in postopkov, v katerih bi bilo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa (158. člen Ustave RS). Do uveljavitve novele ZFPPIPP-F naj bi bilo po sodni praksi višjih sodišč priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave izenačeno z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku, s čimer naj bi prišlo do pravnomočne odločitve o terjatvi brez njenega vsebinskega obravnavanja. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave pa naj bi veljal kot podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe in zavarovanja.

O dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

10. Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP lahko Vrhovno državno tožilstvo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, torej enaki pogoji kot za dopustitev revizije.

11. O zastavljenem pravnem vprašanju se Vrhovno sodišče še ni izreklo, zato je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena.

O utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

12. Prehodne določbe novele ZFPPIPP-F niso vsebovale posebnega pravila glede veljave ali uporabe dopolnjenega 216. člena ZFPPIPP. V skladu s končno določbo je novela začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.(3) V času, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijano odločitev, je torej že veljal novi drugi odstavek 216. člena ZFPPIPP. Poleg tega je novela ZFPPIPP-F, ne nazadnje, le eksplicitno uredila namero zakonodajalca, ki je ostala nespremenjena.(4)

13. Vlagatelj zatrjuje, da je sodišče z uporabo sporne določbe retroaktivno poseglo v upnikovo že priznano terjatev in pridobljeno hipoteko. Zato je treba presoditi, ali je odločitev sodišča nanju res vplivala tako, da je za nazaj posegla v upnikov zaključen pravni položaj.

14. S predhodno odredbo upnik pridobi zastavno pravico pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana (265. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).

15. Hipoteka na podlagi sodne odločbe nastane z vpisom v zemljiško knjigo (143. člen Stravnopravnega zakonika). Iz navedb vlagatelja izhaja, da je bila hipoteka na dolžnikovih nepremičninah že pravnomočno vknjižena. Podlaga za vknjižbo je bil pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave.

16. Vlagatelj z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija pravnomočni sklep o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavitvi v tem postopku opravljenih dejanj. Na podlagi predhodne odredbe je bil res predznamovan vrstni red kasneje vknjižene hipoteke, vendar pa je bila, kot vlagatelj sam navaja, taka predznamba že opravičena. Predznamba pravice se izbriše zaradi vknjižbe pravice v predznamovanem vrstnem redu.

17. Vlagatelj ne zatrjuje, da bi bila zaradi izpodbijane odločitve izbrisana upnikova že vknjižena hipoteka oziroma da bi njegova že priznana terjatev postala ponovno sporna. Posledica ustavitve postopka zavarovanja je bila torej zgolj v tem, da ne obstaja več predhodna odredba in da tudi ne bo odločeno o ugovorih zoper to odredbo. Ker za samo hipoteko in terjatev izpodbijana odločitev ni imela neposrednih posledic, odgovor Vrhovnega sodišča na pravno vprašanje iz zahteve ni odločilen.

18. Vrhovno sodišče se pri tem ne opredeljuje do tega, ali je upravitelj v postopku prisilne poravnave pravilno priznal upnikovo terjatev in ločitveno pravico (torej ali je bila predznamba hipoteke, odrejena s predhodno odredbo, res podlaga za pridobitev ločitvene pravice upnika v postopku prisilne poravnave), niti do tega, ali se s sklepom o potrditvi prisilne poravnave ugotavlja obstoj zavarovanih terjatev (prvi odstavek 211. člena ZFPPIPP) in ali predstavlja ustrezno podlago za vknjižbo hipoteke za zavarovanje upnikove terjatve. Tega zahteva za varstvo zakonitosti ne problematizira.

Odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti

19. Na podlagi obrazloženega je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (drugi odstavek 391. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 378. člena ZPP).

Op. št. (1): Iz podatkov spisa izhaja, da sta bila zoper njega vložena ugovor dolžnika in ugovor tretjega, o katerih do prekinitve postopka zavarovanja še ni bilo odločeno.

Op. št. (2): Sklep o vknjižbi hipoteke je postal pravnomočen 18. 9. 2013. Op. št. (3): Objavljena je bila 6. 12. 2013 in stopila v veljavo 7. 12. 2013. Op. št. (4): Glej Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Poročevalec Državnega zbora EVA 2013-2030-0100.