Jedro

Tožena stranka vseh dejavnikov, ki lahko prispevajo k morebitni poškodbi delavcev, ne more odstraniti, vendar zaščitna oprema očitno ni dovolj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo v uvodu te sodne odločbe navedenega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

Zoper navedeno sodbo je pravočasno pritožila tožena stranka in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, predlagala spremembo izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročeni v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (1. odstavek 495.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je mogoče v skladu s specialno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbene navedbe predstavljajo predvsem grajo pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa zgoraj navedenih pritožbenih razlogov, ki jih dovoljujejo določbe postopka v sporih majhne vrednosti. Ugotovitve o tem, ob kateri uri je prišlo do nesreče, ali so bila tla res tako mokra, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in ali so bili vozički nevozni oziroma so se jim zatikala kolesa, so dejanske narave. V sporih majhne vrednosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbe ni in teh vprašanj s pritožbo ni mogoče znova načenjati ter ne morejo biti predmet pritožbenega obravnavanja.

Višje sodišče v celoti sprejema izčrpno, argumentirano in pravilno obrazložitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da delovni proces v pakirniškem oddelku tožene stranke ni organiziran tako, da bi bilo delo varno. Res je sicer, da tožena stranka vseh dejavnikov, ki lahko prispevajo k morebitni poškodbi delavcev ne more odstraniti, vendar zaščitna oprema očitno ni dovolj. Kot je bilo ugotovljeno v postopku na prvi stopnji, delo poteka v prostorih, ki v okoliščinah stalno mokrih in mastnih tal ter ob uporabi do 200 kg težkih vozičkov predstavljajo povečano nevarnost za možnost poškodb, pri čemer tudi ustrezna obuvala ne dosegajo svojega namena. Prav tako ne zadostuje zgolj angažiranje ustrezne strokovne službe, ki skrbi za varnost iz zdravje pri delu, saj je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da tožena stranka ni v zadostni meri poskrbela za čisto in varno okolje. Izvedeni dokazni postopek namreč ni potrdil njenih navedb, da je imela organizirano čistilno skupino, ki bi ves čas skrbela, da bi bili delovna oprema in proizvodni prostori čisti kot je to trdila v postopku na prvi stopnji.

Višje sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da ni mogoče pritrditi toženi stranki, ki trdi, da je ustrezno izvajala potrebne ukrepe: res je sicer strokovna delavka v zvezi s predmetno nesrečo zapisniško ugotovila, da je do poškodbe prišlo, ker delavka ni upoštevala napotkov za varno delo, vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo drugače, kar je tudi prepričljivo in izčrpno obrazložilo in sicer, da tožena stranka delovnega mesta ni uredila tako, da ne bi bila ogrožena varnost zaposlenih (v tem smislu, da bi poskrbela za čisto in varno okolje). Pritožbene navedbe, da bi delavka morala najprej sama poskrbeti za čistočo tal in šele nato nadaljevati s svojim delom, so v nasprotju z navedbami, podanimi v postopku na prvi stopnji, pri tem pa gre tudi sicer za nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je višje sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP).

Sodišče prve stopnje je po zaključku višjega sodišča na pravilno in v zadostni meri ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi pritožbene stroške.