Jedro

Možnost naknadne objektivne kumulacije se ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katerih je bila izvršba že dovoljena (in ustavljena). Sodišče bi lahko z istim sredstvom oziroma na istih predmetih ponovno dovolilo izvršbo le, če so izkazane spremenjene okoliščine v zvezi s tem izvršilnim sredstvom oziroma predmetom, česar morebitna pripravljenost, da upnica tokrat plača predujem, ne more predstavljati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino ID znak ... z dne 27. 9. 2017 zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da v izvršilnem postopku velja popolna svoboda izbire sredstev in predmetov izvršbe. V ZIZ ni ovir in pogojev za predlaganje nadaljevanja izvršbe z istimi sredstvi in predmeti izvršbe. Navedeno izhaja tudi iz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka ter načela sorazmernosti in tudi cilja izvršilnega postopka, ki je v poplačilu upnika. V nasprotju z vsemi naštetimi načeli je, da sodišče sili stranke, da začnejo nov izvršilni postopek. Odlog je upnica predlagala v soglasju z dolžnikom, ta predlog pa je sodišče prve stopnje obakrat iz povsem formalističnih razlogov zavrnilo. Formalizmi niso v korist nobene od strank. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V danem primeru je sodišče upničin predlog za nadaljevanje izvršbe zavrnilo, saj je v tej zadevi že dovolilo izvršbo na isto nepremičnino. Ker upnica niti v podaljšanem roku ni plačala predujma za stroške cenitve, je sodišče s sklepom z dne 14. 9. 2017 izvršbo ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja izvršbe. Iz določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ izhaja, da lahko stranka predlaga novo oziroma dodatno sredstvo v tistih primerih, ko izvršba s tem sredstvom ali predmetom še ni bila dovoljena. Možnost naknadne kumulacije se ne nanaša na tista sredstva in predmete izvršbe, glede katerih je izvršba že dovoljena. Primer, ko upnik zamudi določeno dejanje in sodišče zato izvršbo ustavi, je v bistvenem podoben procesni dispoziciji umika. Ustavljeni izvršilni postopek pa se ne more več nadaljevati, saj je dovoljenje za uporabo določenega izvršilnega sredstva na določenem predmetu izvršbe v tekoči izvršbi izčrpano. Upnik lahko v takem primeru vloži le nov predlog za izvršbo. Tako odločitev sodišča prve stopnje kot razlogi zanjo so pravilni.

6. Upničinim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Pravilo tretjega odstavka 34. člena ZIZ jasno določa, da se možnost naknadne objektivne kumulacije ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katerih je bila izvršba že dovoljena (in ustavljena). Stališče, ki ga zastopa upnica, sicer lahko zanjo pomeni bolj ekonomično rešitev, vendar pa mu, glede na vsebino določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ in glede na namen zakonske ureditve ustavitve izvršbe po uradni dolžnosti, kadar upnik za to ne izkaže interesa oziroma potrebne aktivnosti (primerjaj tudi drugi odstavek 88. člena, prvi odstavek 95. člena ZIZ, drugi odstavek 194. člena ZIZ), ni mogoče slediti (primerjaj sklep VSL III Ip 1828/2017).

7. Če bi sodišče z istim sredstvom oziroma na istih predmetih ponovno dovolilo izvršbo, ne da bi bile izkazane spremenjene okoliščine v zvezi s tem izvršilnim sredstvom oziroma predmetom, česar morebitna pripravljenost, da upnica tokrat plača predujem, ne more predstavljati, bi navedene določbe ZIZ obšlo in bi s tem izgubile svoj namen. Na tak način se je v zvezi z v bistvenem podobnem vprašanjem že opredelilo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 332/2011. Po stališču navedene vrhovne odločbe upnik ne more uspeti s ponovnim predlogom za nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom, kot je bilo že dovoljeno in zaradi njegove procesne neaktivnosti že ustavljeno. V nasprotnem primeru bi v obravnavani zadevi upnica obšla kogentno določbo o ustavitvi izvršbe na nepremičnine v primeru upnikove neaktivnosti (v primeru iz odločbe VSRS je šlo za nepredlaganje javne dražbe nepremičnin, v danem primeru pa zaradi neplačila predujma).

8. Višje sodišče zato pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, povzetem iz omenjene odločbe VSRS, da je primer, ko upnik zamudi določeno procesno dejanje in sodišče zato izvršbo ustavi, v bistvenem podoben procesni dispoziciji upnika - umiku predloga za izvršbo iz 43. člena ZIZ. Pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da upnici v takšni situaciji po tretjem odstavku 43. člena ZIZ ostane na voljo vložitev novega predloga za izvršbo, ne pa tudi vložitev predloga za nadaljevanje (že ustavljene) izvršbe (primerjaj tudi sklep VSL III Ip 111/2014 z dne 17. 3. 2014).

9. Drži sicer, da je upnica v tej zadevi večkrat predlagala odlog izvršbe, vendar s takšnimi predlogi ni uspela, pa tudi sicer predloga za odlog izvršbe, vloženega po kvalificirani pooblaščenki odvetnici, ni mogoče smiselno šteti za predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma (primerjaj sklep VSL II Ip 1736/2013). Navedbe, s katerimi upnica graja zavrnitev oziroma zavrženje njenih predlogov za odlog izvršbe, niso premet tega pritožbenega postopka, temveč bi morala omenjeno uveljavljati v pritožbah zoper sklep o zavrnitvi oziroma zavrženju omenjenih predlogov. Tudi predlogi za odlog izvršbe ne služijo namenu pospešitve postopka, poplačilo upničine terjatve pa bo namen tudi novega izvršilnega postopka in zaradi možnosti vložitve novega predloga za izvršbo ne bo (nesorazmerno) poseženo v njeno pravico do poplačila.

10. Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).