Jedro

Postopek za odmero dohodnine, v kateri je upoštevan dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, in to na podlagi dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti, se lahko obnovi le, če se bo v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti ugotovil drugačen dobiček, kot je bil upoštevan pri odmeri dohodnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 1184/97-8 z dne 11.2.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnice proti odločbi tožene stranke z dne 20.5.1997. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Republiške uprave za javne prihode - Izpostava K. z dne 30.5.1996, s katerim je bil zavržen predlog tožnice za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 1994, ki je bil končan z odločbo z dne 17.11.1995. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), ki je veljal v času izdaje odločbe organa 1. stopnje, določa v 1. odstavku 249. člena, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba v dokončnem upravnem postopku), obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila tožnici izdana odločba o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti za leto 1994, s katero je bil ugotovljen dobiček v višini 1.210.226,00 SIT. Odločba je postala dokončna. Na osnovi te odločbe in v njej ugotovljenega dobička je organ 1. stopnje z odločbo z dne 17.11.1995 odmeril tožnici dohodnino za leto 1994 na podlagi zakona o dohodnini (Ur. list RS, št. 71/93 in 2/94, ZDOH). Po presoji sodišča sta tako prvostopni organ kot tudi tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v predlogu za obnovo postopka očitno ni verjetno izkazala nobenega od zakonsko določenih obnovitvenih razlogov. Organ 1. stopnje je predlog tožnice za obnovo postopka pravilno, v skladu z 2. odstavkom 256. člena ZUP, zavrgel in tožnici pravilno pojasnil, da se postopek za odmero dohodnine v takem primeru lahko obnovi le, v kolikor se bo v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1994 ugotovil drugačen dobiček, kot je bil upoštevan pri odmeri dohodnine. Navedbe v predlogu za obnovo postopka ne predstavljajo obnovitvenega razloga.

Tožnica v pritožbi navaja, da sodišče ne upošteva novih dejstev.

Dobiček, ki ga je izkazala, ne predstavlja plačane realizacije, saj so terjatve v višini 1.260.000,00 SIT do dolžnika, to je podjetja F. d.o.o. K., neizterljive, zaradi smrti edinega lastnika in direktorja tega podjetja, poleg tega pa so po tolikih letih že zastarale. Ni nobene možnosti, da bi se kdaj poplačala od navedenega podjetja.

Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz odločbe tožene stranke in izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnici bila z odločbo z dne 17.11.1995, odmerjena dohodnina za leto 1994 v znesku 278.291,00 SIT. Pri tem ji je bil ob upoštevanju določb 40. člena in 5. alinee 6. člena ZDOH v dohodnino vštet dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere ji je bil odmerjen davek iz dejavnosti, glede na določbo 89. člena ZDOH pa upoštevana dokončna odločba o odmeri davka iz dejavnosti. Dne 5.2.1996 je tožnica vložila predlog za obnovo postopka za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1994, ki ga je organ prve stopnje zavrgel, pritožba tožnice pa je bila s sklepom z dne 3.4.1997 zavrnjena.

Glede na navedeno, tudi po presoji pritožbenega sodišča, tožnica zgolj z zatrjevanjem, da računov, ki so bili podlaga dokončnim odločbam o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti in nato še odmeri dohodnine, ne bo mogla izterjati, ni izkazala, da je verjetno izkazan obnovitveni razlog za obnovo postopka odmere dohodnine po 1. točki 1. odstavka 249. člena ZUP/86, kot sta vlogo tožnice z dne 19.2.1999 opredelila in obravnavala oba upravna organa. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje in organa prve stopnje, da se postopek za odmero dohodnine v takem primeru obnovi le, če se bo v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1994 ugotovil drugačen dobiček, kot je bil upoštevan pri odmeri dohodnine. Oba organa in sodišče prve stopnje so zato o zadevi pravilno odločili. Pritožbeni ugovori zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje.