Jedro

Če sodišče ugotovi, da se je storilec o kom žaljivo izrazil pri izvrševanju uradne dolžnosti, pri tem pa tudi ugotovi, da ni ravnal z naklepom, da bi ga razžalil, je izključena protipravnost dejanja po 3. odstavku 106. člena KZS.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče obdolženi izreklo sodni opomin zaradi kaznivega dejanja razžalitve po členu 106/1 KZ RS, v plačilo pa ji je naložilo stroške kazenskega postopka.

Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona pritožil zagovornik obdolženke in predlagal, da ga sodišče druge stopnje spremeni tako, da obdolženko oprosti obtožbe, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče v obrazložitvi svoje odločitve ugotavlja, da obdolženka pri pisanju predloga za odvzem poslovne poslovnosti R. B., ki vsebuje po stališču zasebnega tožilca zanj žaljivo oceno njegovih osebnih lastnosti, ni ravnalo z naklepom, da bi s tem razžalila zasebnega tožilca, da pa se je nedvomno zavedala, da s svojo oceno posega v tudi v njegovo čast in dobro ime. Že iz tega, kot iz ostalih ugotovitev izpodbijanega sklepa je razvidno, da se je obdolženka o zasebnem tožilcu tako izrazila kot delavka Centra za socialno delo pri vodenju postopka na podlagi zakona, torej pri izvrševanju uradne dolžnosti. V takšni situaciji je po določbi 3. odstavka 106. člena KZ RS protipravnost izključena, v kolikor žaljivo dejanje ni bilo storjeno z namenom zaničevanja. Če sodišče ugotavlja, da obdolženka pri pisanju sporne ocene v predlogu ni ravnala z naklepom, da bi s tem razžalila zasebnega tožilca to pomeni, da torej ni podan namen zaničevanja, to pa bi pomenilo, da bi bilo treba izreči oprostilno sodbo. Glede navedenega vprašanja so si razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujoči, hkrati pa sklep nima razlogov glede vprašanja, ali je bilo žaljivo dejanje storjeno v okviru delovanja po uradni dolžnosti in ali je podan pri tem namen zaničevanja. Mnenje prvostopnega sodišča, da bi moral predlog za odvzem poslovne sposobnosti vsebovati le opis okoliščin in zdravstveno stanje ter razloge za odvzem poslovne sposobnosti materi zasebnega tožilca (R. B.) ne pa tudi oceno o umskih sposobnosti zasebnega tožilca, oziroma da je ta ocena v predlogu nepotrebna, še sama po sebi ne pomeni, da obdolženka tega ni storila pri izvrševanju uradne dolžnosti, še manj pa dokazuje, da je bil pri njenem ravnanju podan namen zaničevanja. Ti razlogi so navsezadnje v nasprotju z oceno na strani 5. izpodbijanega sklepa, da je obdolženka nenaklepno posegla v ocenjevanje sposobnosti zasebnega tožilca v zvezi s preživljanjem njegove matere in njegove umske sposobnosti.

Navedeni razlogi sklepa sodišča prve stopnje so si med seboj v nasprotju, sklep pa tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih, podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 2. odstavka 364. člena ZKP, ki je v skladu z določbo 1. odstavka 385. člena ZKP narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve na novo sojenje.