Jedro

Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklicno poravnala zavarovani znesek". Na to obveznost ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Glede na določilo prvega odstavka 498. člena ZPP je revizijsko sodišče nadaljevalo postopek po določilih ZPP/77. Sodišče prve stopnje je razsodilo (med drugim), da morajo toženci A. in I. Š. ter zavarovalnica nerazdelno plačati tožeči stranki 2,459.216,40 SIT s pripadki.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene zavarovalnice ugodilo le glede višine tožeči stranki prisojenih pravdnih stroškov, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena zavarovalnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podredno pa predlaga, da se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in da se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje, povrnejo pa se ji naj tudi stroški pritožbenega in revizijskega postopka.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila 2,250.000,00 SIT z obrestmi, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi zavarovalnici. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena zavarovalnica bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklico poravnala zavarovani znesek".

Na to obveznost zavarovalnice ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel, ki zavarovalnico zavezuje k izpolnitvi prevzete obveznosti in to v skladu s klavzulo "nepreklicno na poziv". Stvar tožeče stranke je, katerega načina zavarovanja vračila posojila se posluži. Zato ni nobene podlage za trditev revizije, da bi morala tožeča stranka pred uveljavitvijo pravic iz pogodbe o zavarovanju kredita vnovčiti prejeta akceptna naloga oziroma to vsaj poskusiti, in da bi šele v primeru, če bi s tem ne bila poplačana, nastopila obveznost zavarovalnice iz zavarovanja posojila.

Glede na tako stanje stvari, in ko po uradni dolžnosti niso bile ugotovljene kršitve iz 386. člena ZPP, je bilo treba revizijo zavrniti.