Jedro

Prepovedi iz 76.c člena ZUN so obvezna sestavina odločbe, zato morajo biti v izreku odločbe konkretno navedene.

"Način izvršbe" določen v 5. odstavku 76. člena ZUN ne vključuje tudi določitve datuma, saj mora za izvršilno dejanje po tretji osebi, pred prisilno izvršbo naložene obveznosti po tretji osebi, upravni organ preveriti, ali je odločba postala izvršljiva in da naložena obveznost ni bila izpolnjena.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega urbanističnega inšpektorata z dne 11.11.1994.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo urbanistične inšpekcije mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 6.4.1994, ki je v izreku tožniku naložil pod točko 1.) da do dne 6.5.1994 odstrani garažni objekt z drvarnico in nadstreškom, v tlorisni izmeri objekta 8x4 m in nadstreška 8x3 m na zemljišču s parc. št. 149 ter vzpostavi prejšnje stanje na lastne stroške, pod točko 2.) da veljajo za objekt iz 1. točke odločbe prepovedi iz 76. c člena zakona o urejanju prostora in drugih posegov v prostor, pod točko 3.) da kolikor investitor do 6.5.1994 ne bo opravil naloženega dejanja iz 1. točke te odločbe, bo to opravilo pooblaščeno podjetje za odstranjevanje nedovoljenih gradenj mesta Ljubljane dne 11.5.1994 ob 8.30 uri na stroške investitorja, pod točko 4.) da bo stroške postopka, nastale z izvršbo plačal investitor na podlagi posebnega sklepa ter pod točko 5.) da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da si tožnik za navedeni poseg ni pridobil lokacijskega dovoljenja, ki ga zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) za gradnjo objektov in naprav ter drugih posegov v prostor zahteva (50. člen). Pritožbena navedba, da je tožnik, po izdaji inšpekcijske odločbe, zaprosil za izdajo lokacijske dokumentacije na LUZ, ne spremeni dejstva, da so bili vsi posegi izvedeni brez, z zakonom predpisanega, dovoljenja.

V tožbi tožnik izpodbija odločbo iz razlogov navedenih v 3. točki 10. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Navaja, da tožena stranka ni upoštevala, da je tožnik že 15.2.1994 vložil prošnjo za pridobitev dovoljenja za obnovitev porušene drvarnice in obnovitev garažnega objekta, skupaj z ustrezno dokumentacijo. Tožena stranka bi morala upoštevati dejstvo, da je bila obnova omenjenih objektov nujna, saj sta razpadajoča objekta neposredno ogrožala varnost ljudi, tako v okolici teh objektov kot v njuni notranjosti. Obnovljena objekta po dimenzijah bistveno ne odstopata od porušenih. Tožnik je dne 24.10.1994 vložil vso dokumentacijo za pridobitev lokacijskega dovoljenja in s tem legalizacijo navedenih objektov. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja tožnik. V stvari ni sporno, da si tožnik za objekt, ki je predmet postopka, ni pridobil lokacijskega dovoljenja, ki ga ZUN zahteva za gradnjo objektov - naprav in drugih posegov v prostor, zato je organ urbanistične inšpekcije na podlagi 73. člena ZUN odredil, da se sporni objekt odstrani in se vzpostavi prejšnje stanje.

Obvezna sestavina odločbe, izdane na podlagi 73. člena ZUN, so prepovedi iz 76. c. člena zakona, po katerem so v zvezi s tako grajenim objektom prepovedana vsa glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti še v tem členu posebej našteta dejanja. Organ je v izreku prvostopne odločbe navedel le, da za objekt iz 1. točke izreka veljajo prepovedi iz 76. c člena zakona. Ker so navedene prepovedi obvezna sestavina odločbe, morajo biti v izreku odločbe konkretno navedene. Nujna obvezna sestavina odločbe so le tiste prepovedi, ki jih na podlagi navedene zakonske določbe inšpektor v odločbi posebej odredi. To smiselno izhaja tudi iz 73. člena ZUN, ki v 1. odstavku določa, da organ urbanistične inšpekcije v primeru, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o priglasitvi del, odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor. Ker postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen samo izrek odločbe, mora biti ta konkretno opredeljen (208. člen ZUP). Zato po presoji sodišča ne zadošča, če se v izreku odločbe citira samo člen zakona, ki prepovedi le primeroma našteva. Določba 5. odstavka 76. člena ZUN, po kateri se upravna izvršba odločbe iz 2. odstavka tega člena, v kateri se določi tudi njen način, opravi na podlagi izvršljive odločbe, po mnenju sodišča ne pomeni, da je s tem izključen celoten izvršilni postopek, "način izvršbe" pa tudi ne vključuje določitve datuma za izvršilno dejanje po tretji osebi. Ugotovitev dejstva, da je postala odločba izvršljiva (lahko le s potrdilom na sami odločbi) je nujen pogoj za začetek izvršbe. Samo dejstvo, da ZUN ne predvideva izdaje posebnega sklepa o dovolitvi izvršbe, še ne pomeni, da ni nikakega izvršilnega postopka. Upravni organ bi moral pred prisilno izvršbo naložene obveznosti po drugi osebi, preveriti, ali je odločba postala izvršljiva (270. člen ZUP), in da naložena obveznost ni bila izpolnjena ter šele nato določiti, kdaj bo opravljena izvršba po drugi osebi (285. člen ZUP). Iz navedenih razlogov je prvostopna odločba pod 2. in 3. točko izreka nezakonita in ker tožena stranka te nezakonitosti ni odpravila, je nezakonita tudi izpodbijana odločba.

Tožbene ugovore, ki jih tožnik uveljavlja v tožbi pa sodišče zavrača. Ugovor, da je tožnik že 15.2.1994 vložil prošnjo za pridobitev dovoljenja za obnovitev porušene drvarnice in obnovitev garažnega objekta ter da je 24.10.1994 že tudi vložil vso dokumentacijo za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ne spremeni dejstva, da je bil poseg, ki je predmet postopka, izveden brez lokacijskega dovoljenja (73. člen ZUN).

Predloga, da sodišče naloži toženi stranki plačilo stroškov postopka, sodišče ni obravnavalo, ker po 61. členu zakona o upravnih sporih (ZUS), trpi v upravnem sporu vsaka stranka svoje stroške.

Ker so bila kršena pravila postopka, ki so vplivala na odločitev, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki ga je enako kot ZUP smiselno uporabilo kot republiški prepis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).