Jedro

Upnik je podal umik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vendar pa pri tem ne gre spregledati dejstva, da je dolžnik pred podanim umikom podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo. Zaradi tega je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka razveljaviti, saj bi, v kolikor bi bilo ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter bi se v nadaljevanju ugotovilo, da je dolžnikov ugovor utemeljen, prišlo do razveljavitve kondemnatornega dela sklepa o izvršbi, ki sedaj predstavlja izvršilni naslov. Dolžnikovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka je zato šteti kot dovoljeno pritožbo, od katere bi dolžnik lahko imel pravno korist.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo zato, ker je upnik po izdaji sklepa o izvršbi umaknil izvršilni predlog (prvi in drugi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

2. Zoper ta sklep vlaga po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo dolžnik. Navaja, da je nepravilen in nezakonit, saj je upnik umaknil izvršbo po tem, ko je bil v celoti poplačan na podlagi rubeža dolžnikove plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (regres za letni dopust). Dolžnik je v tej zadevi 9. 5. 2011 vložil ugovor po izteku roka (oziroma podrejeno predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi), nadalje predlog za nasprotno izvršbo in pa predlog za odlog izvršbe. Sodišče o ugovoru dolžnika in o predlogih ni odločilo, temveč je enostavno izdalo sklep, da se postopek ustavi. Sodišče bi o dolžnikovih vlogah moralo odločiti oziroma pred pravnomočno odločitvijo o ugovoru oziroma predlogih dolžnika ne bi smelo izdati sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje na podlagi podatkov v spisu ugotavlja, da je upnik dne 17. 12. 2010 vložil izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine, kateremu je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo z izdajo sklepa o izvršbi z dne 25. 1. 2011. Le-ta je bil dolžniku vročen dne 2. 2. 2011, sklep o izvršbi je postal pravnomočen in izvršljiv 11. 2. 2011. Za tem dne 9. 5. 2011 je dolžnik po svoji pooblaščenki (postavljeni z odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju Bpp 250/2011 z dne 18. 4. 2011) vložil ugovor po izteku roka oziroma podrejeno, če bi sodišče štelo, da niso izpolnjeni pogoji za ugovor po izteku roka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi, nadalje pa še predlog za odlog izvršbe in nasprotno izvršbo. Upnik je nato dne 16. 6. 2011 podal vlogo, da umika izvršilni predlog in naj sodišče izvršilni postopek ustavi. Na podlagi upnikovega umika je sodišče dne 22. 6. 2011 izdalo izpodbijani sklep.

5. V obravnavanem primeru gre za postopek na podlagi verodostojne listine.

6. Ker je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje predmetni izvršilni postopek ustavilo, je moralo sodišče druge stopnje najprej ugotoviti, ali je dolžnikova pritožba sploh dopustna, torej ali ima dolžnik pravni interes za vložitev pritožbe zoper odločitev o ustavitvi postopka oziroma, kakšno korist bi imel dolžnik z vloženo pritožbo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

7. V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Takšen predlog vsebuje poleg dovolitve, da se opravi izvršba (dovolilni del) še zahtevo, naj sodišče dolžniku naloži, da v osmih dneh po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (kondemnatorni oziroma dajatveni del). Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje torej poleg dela, s katerim sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve (dovolilni del) še dajatveni del, v katerem dolžniku naloži, da v določenem roku poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (izda plačilni nalog). S pravnomočnostjo dajatvenega dela sklepa o izvršbi pridobi upnik v samem izvršilnem postopku izvršilni naslov. Zaradi tega je potrebno v postopku po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine v primeru, ko upnik izjavi, da predlog umika, izhajati tako iz določbe 43. člena ZIZ, kakor tudi iz določbe prvega odstavka 441. člena ZPP. V 43. členu ZIZ je določeno, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne izvršilni predlog ter v tem primeru sodišče ustavi postopek, upnik pa lahko vloži nov predlog za izvršbo, medtem ko je v prvem odstavku 441. člena izrecno določeno, da sme tožeča stranka (upnik) umakniti tožbo (izvršilni predlog) brez privolitve tožene stranke (dolžnik) samo do vložitve ugovora, če pa se tožba umakne, razveljavi sodišče s sklepom plačilni nalog. Ugotoviti torej je, da je odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku odvisna od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja. Če je sklep o izvršbi (in s tem tudi plačilni nalog – kondemnatorni del sklepa o izvršbi) pravnomočen, se lahko upnikova izjava o umiku nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe (43. člen ZIZ). Pomembno je torej, kdaj je upnik podal izjavo o umiku, ali pred ali po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Od tega je odvisno, ali bi moral sklep o ustavitvi postopka vsebovati tudi odločitev o razveljavitvi dajatvenega dela sklepa o izvršbi(1). Razveljavitev tega dela sklepa, ki predstavlja upnikov izvršilni naslov, pa bi bila dolžniku vsekakor v korist. 8. Res je, da je v obravnavanem primeru upnik podal umik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vendar pa pri tem ne gre spregledati dejstva, da je dolžnik pred podanim umikom podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo. Zaradi tega je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka razveljaviti, saj bi, v kolikor bi bilo ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter bi se v nadaljevanju ugotovilo, da je dolžnikov ugovor utemeljen, prišlo do razveljavitve kondemnatornega dela sklepa o izvršbi, ki sedaj predstavlja izvršilni naslov. Dolžnikovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka je zato šteti kot dovoljeno pritožbo, od katere bi dolžnik lahko imel pravno korist. 9. V posledici navedenega je bilo potrebno sklep o ustavitvi postopka razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10. O stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno, saj le-ti niso bili priglašeni.

11. V novem postopku bo moralo sodišče najprej odločati o dolžnikovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. V primeru ugoditve predlogu bo moralo odločati o utemeljenosti dolžnikovega ugovora, v primeru neugoditve predlogu pa ponovno odločiti o podanem umiku upnika.

12. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.

Op. št. (1): Odločba Ustavnega sodišča RS Up 1273/07 z dne 22. 5. 2008.