Jedro

Vrhovno sodišče lahko podaljša pripor obdolžencu zaradi izvedbe dokazov glede kaznivih dejanj iz drugega odstavka 205. člena ZKP, ne pa tudi glede drugih kaznivih dejanj. Drugačna razlaga bi pomenila nedovoljen obid navedene zakonske norme.

Izrek

Predlog za podaljšanje pripora se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici je zoper obdolženega A. A. uvedel preiskavo zaradi poskusa kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). S sklepom I Kpr 174/2022 z dne 25. 1. 2022 je preiskavo razširil še zaradi kaznivih dejanj grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 in grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Zoper obdolženca je bil s sklepom I Kpd 174/2022 z dne 4. 1. 2022 odrejen pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), pripor pa je bil s sklepom senata Okrožnega sodišča v Novi Gorici I Ks 174/2022 z dne 1. 2. 2022 obdolžencu podaljšan za dva meseca, do 3. 4. 2022 do 6.37 ure.

2. Dne 21. 3. 2022 je Okrožno sodišče v Novi Gorici prejelo predlog okrožne državne tožilke za podaljšanje pripora obdolženemu A. A. še za dva meseca. Državna tožilka navaja, da še naprej obstoji utemeljen sum, da je obdolženi storil poskus kaznivega dejana uboja in tekom preiskave ni bil v ničemer omajan. Prav tako je še naprej izkazan tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti. V preiskavi bo potrebno pridobiti izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke glede kaznivega dejanja, storjenega na škodo Ljudmile Križnič, oškodovanko tudi zaslišati, prav tako pa bo potrebno zaslišati tudi oškodovanca Silvestra Križniča. 3. Na predlog državne tožilke za podaljšanje pripora je odgovori obdolženčev zagovornik, ki meni, da ni podan utemeljen sum, da bi obdolženi storil poskus kaznivega dejanja uboja, prav tako pa ni izkazan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Meni tudi, da bi podaljšanje pripora zgolj za to, da bi se pridobilo izvedensko mnenje glede manj hudih očitanih kaznivih dejanj in zaslišalo oškodovance, predstavljalo nedopusten in nesorazmeren poseg v obdolženčevo pravico do svobode.

4. Preiskovalni sodnik je v pojasnilu, podanem na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP navedel, da je bil mnenja, da zaslišanje oškodovancev ni potrebno, vendar bo glede na vztrajanje državnega tožilca pristopil k njunemu takojšnjemu vabljenju. Glede na do sedaj izvedene dokaze glede telesne poškodbe ocenjuje, da dodatno angažiranje izvedenca medicinske stroke ni potrebno in bo glede tega predloga podal svoje nestrinjanje senatu Okrožnega sodišča. B.

5. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča zoper obdolženca, ki je v priporu že tri mesece, podaljšati pripor še za največ tri mesece, vendar le, če teče zoper njega preiskava za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. 6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je preiskava glede poskusa kaznivega dejanja uboja zaključena in da državna tožilka predlaga podaljšanje pripora izključno zaradi izvedbe dokazov glede kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, ne pa tudi zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je po treh mesecih mogoče podaljšati pripor.

7. Ker lahko Vrhovno sodišče obdolžencu podaljša pripor le za kaznivo dejanja za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, v konkretnem primeru obdolžencu ni mogoče podaljšati pripora, da bi se v preiskavi izvajali izključno dokazi glede navedenih kaznivih dejanj. Za lahko telesno poškodbo po prvem odstavku 122. člena KZ-1 je namreč v zakonu prepisana denarna kazen ali zapor do enega leta, za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 pa denarna kazen ali zapor do dveh let. Drugačna razlaga bi pomenila nedovoljen obid navedene zakonske določbe.

8. Ker torej ni izpolnjen navedeni pogoj iz drugega odstavka 205. člena ZKP, je vrhovno sodišče predlog državne tožilke za podaljšanje pripora obdolžencu zavrnilo.