19. 10. 2000

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Žalcu, na seji dne 19. oktobra 2000

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 1749 in 1750, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 789 k. o. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Okrajno sodišče v svoji zahtevi navaja, da je predlagatelj dne 31. 3. 1993 pri takratnem upravnem organu Občine Žalec vložil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, med katerimi sta tudi nepremičnini parc. št. 1749 in 1750, ki sta bili pred podržavljenjem vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 789 k. o. Ž. Upravna enota Žalec je z dopisom zahtevo za denacionalizacijo navedenih dveh parcel odstopila v reševanje Okrajnemu sodišču v Žalcu. Okrajno sodišče meni, da sta bili nepremičnini prejšnjima lastnikoma (tj. B. in C. C.) podržavljeni z odločbo Komisije za arondacijo Občinske skupščine Žalec št. 462-68/63-3 z dne 13. 8. 1963 in ne na podlagi kupne pogodbe z dne 6. 6. 1963. To pogodbo naj bi bilo namreč treba šteti kot sporazum med tedanjima lastnikoma in arondacijskim upravičencem, kot ga je predvideval takrat veljavni Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju: TZIKZ). Sodišče navaja tudi, da ni izkazano, da je izpolnjen pogoj za veljavnost navedene pogodbe, predviden v njeni IX. točki. Podržavljenje naj bi bilo torej izvedeno na podlagi predpisa, navedenega v 3. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen). Zato naj bi sodišče ne bilo pristojno za reševanje navedene zadeve.

B.

2.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

3.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi TZIKZ, že opozorilo (npr. v odločbi št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27 ter odločbi št. U-II-231/96 z dne 29. 10. 1996, Uradni list RS, št. 64/96 in OdlUS V, 142), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za izdajo take odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.

4.Taka je tudi obravnavana zadeva. Iz listinske dokumentacije je razvidno, da sta prejšnja lastnika dne 6. 6. 1963 s Kmetijskim kombinatom Z., Obrat V., sklenila kupno pogodbo, ki se je nanašala na več zemljišč, med katerimi sta bili tudi zemljišči s parc. št. 1749 in 1750, vpisani v zk. vl. 789 k.o. Ž. Komisija za arondacijo Občinske skupščine Žalec je odločbo št. 462-68/63-3 z dne 13. 8. 1963 glede navedenih dveh zemljišč izdala na podlagi predhodno sklenjene kupne pogodbe in s tem potrdila arondacijo v korist kmetijskega kombinata, kar pa po oceni Ustavnega sodišča na prenos lastnine glede teh dveh zemljišč, do katerega je prišlo na podlagi kupne pogodbe, ni imelo nikakršnega vpliva.

5.Odločba o podržavljenju teh dveh zemljišč torej ni imela konstitutivnega značaja, kot ga je imela glede ostalih nepremičnin, ki so bile navedene kot predmet pogodbe in kasneje arondacijske odločbe. Ostale nepremičnine so bile namreč obremenjene s prepovedjo odtujitve in obremenitve, tako da so lahko prešle v državno last (splošno ljudsko premoženje) le na podlagi navedene arondacijske odločbe, ne glede na to, da arondacija predhodno sploh ni bila dovoljena.

6.Iz same odločbe o arondaciji je razvidno, da je Kmetijski kombinat predlog za arondacijo vložil 10. 8. 1963, tj. po sklenitvi pogodbe, o predlogu pa je arondacijska komisija odločila že 13. 8. 1963. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je "Obrat V. Kmetijskega kombinata Z. s posameznimi lastniki zemljišč sklenil sporazume o pripojitvi ..., ter predlagal, da se na podlagi teh pogodb - sporazumov izda odločba o pripojitvi oziroma arondaciji". Iz navedenega je razvidno, da prva faza arondacijskega postopka sploh ni bila izvedena in da gre za primer, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za izdajo take odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel (tj. kupna pogodbe z dne 6. 6. 1963). Okoliščina, da je v pogodbi napisano, da so zemljišča, ki so predmet te pogodbe, "v okviru arondacije v tem področju", namreč še ne dokazuje, da je bila tudi za ta zemljišča izdana odločba o dovolitvi arondacije.

7.Na določitev pristojnosti samo po sebi tudi ne more vplivati vprašanje odobritve pravnega posla s strani takratnih občinskih organov, ker so v takih primerih prav občinski organi izdali arondacijske odločbe, ki so služile le izvršitvi pogodbe in zemljiškoknjižnemu vpisu. Drugih razlogov, ki bi utemeljevali neveljavnost pogodbe, sodišče v svoji zahtevi ne navaja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je v obrazložitvi odločbe št. 464-06-603/94 z dne 2. 9. 1997 navedlo, da ne more slediti pritožbeni navedbi, da kupne pogodbe ni podpisal eden od lastnikov, ker te trditve z ničimer niso dokazane.

8.V tem primeru je bila torej arondacija zemljišč parc. št. 1749 in 1750 izvedena na podlagi predhodno sklenjene pogodbe.

Zato je na podlagi 56. člena ZDen za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo navedenih zemljišč podana pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika: dr. Lojze Ude