Jedro

Za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje izpolnjevanje finančnega pogoja, temveč mora toženka presoditi tudi izpolnjevanje objektivnega kriterija v smislu 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Takšna zakonska ureditev sledi namenu BPP (glej 1. člen ZBPP), ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec očitno nima verjetnih izgledov za uspeh. Tožnica v upravnem sporu ni pojasnila, da in zakaj naj bi bila presoja toženke v izpodbijani odločbi nepravilna, ampak je tudi v tem sodnem postopku obširno opisovala svoje zdravstveno stanje ter različne zdravstvene preglede in preiskave, zatrjevala je, da jo ves čas vsi zdravniki napačno zdravijo, in tukajšnjemu sodišču, kot je razvidno iz predhodne obrazložitve, predložila številne izvide, s katerimi se ne strinja, in druge listine, ki se neposredno ali posredno navezujejo na njeno zdravstveno stanje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, navedeno v uvodu te sodbe, je bila zavrnjena tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Komisije RS za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju: Komisija) št. 021-54/2020-9 z dne 16. 10. 2020 (v nadaljevanju: sklep z dne 16. 10. 2020).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica 13. 10. 2020 pri Okrožnem sodišču v ... vložila prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedla, da potrebuje BPP za pravno svetovanje in zastopanje za tožbo zaradi trpinčenja na delovnem mestu in odškodninsko tožbo zaradi nepravilnega zdravljenja; za izvajalca BPP je predlagala odvetnika A.A. iz Ljubljane. Prošnji je priložila svoje plačilne liste za mesece julij, avgust in september 2020 ter več zdravniških izvidov. Dne 6. 11. 2020 je prošnjo dopolnila in zaprosila še za dodelitev BPP za tožbo zoper sklep Komisije z dne 16. 10. 2020. Okrožno sodišče v ... je prošnjo v tem delu s svojim sklepom z dne 30. 11. 2020 odstopilo v reševanje pristojnemu organu za BPP Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju tudi: toženka). Ta ob sklicevanju na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) pojasni, da morata biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjena tako materialni (finančni) pogoj kot tudi objektivni pogoj iz prvega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP. V nadaljevanju toženka obrazloži, da je po vpogledu v sklep z dne 16. 10. 2020 ugotovila, da je bila z njim zavržena zahteva tožnice za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic (v nadaljevanju: zahteva za drugo obravnavo) zoper izvajalca Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju: UKC Lj), ker je zahteva, kljub dopolnitvi in opravljenem pripravljalnem naroku ter večkratnim pozivom, ostala nerazumljiva do te mere, da je Komisija ni mogla vsebinsko obravnavati. Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa z dne 16. 10. 2020, je namreč tožnica pri Komisiji vložila zahtevo, ki ni izpolnjevala v Zakonu o pacientovih pravicah (v nadaljevanju: ZPacP) določenih pogojev, saj ni bilo jasno razvidno, nad čim točno se tožnica pritožuje. Po pozivu k dopolnitvi je zahtevo dopolnila s številnimi dodatnimi izvidi (ki se niso nanašali na storitev z dne 12. 12. 2019) in obrazložitvami v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem. Zato je Komisija tožnico povabila na pripravljalni narok z namenom razjasnitve pravnega in dejanskega stanja zahteve, vendar pa tudi na tem naroku, kljub večkratnim pozivom predsednice Komisije, naj specificira zahtevo, tožnica tega ni storila tako, da bi bil jasno opredeljen sporni dogodek oziroma kršitev in uveljavljani zahtevek. V nadaljevanju toženka obširno predstavi določbe (47., 59., 60., 66. in 69. člena) ZPacP, ki urejajo postopek z zahtevo za prvo in drugo obravnavo kršitve po tem zakonu. Glede na opisano ureditev ter navedbe v sklepu Komisije z dne 16. 10. 2020, ki jih tožnica v obravnavani prošnji za BPP ni izpodbila (navajala je zgolj, da je več izvidov narobe, da nima pravih zdravil in zdravljenja ter da je bila deležna grdega obnašanja s strani zdravnikov; ni pa v prošnji ugovarjala in ne predložila dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je zahtevo za drugo obravnavo dopolnila skladno s pozivi oziroma da je zahteva imela vse potrebne formalne sestavine), po presoji toženke že na prvi pogled, očitno tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo zoper sklep z dne 16. 10. 2020. To pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, zato je toženka obravnavano prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožnica je zoper navedeno odločbo toženke vložila tožbo v upravnem sporu. V tožbi obširno opisuje svoje zdravstvene težave od leta 2014 dalje in pojasnjuje, da so se začele zaradi razmer na tožničinem delovnem mestu pri ... (v nadaljevanju: ...) v Kopru, kjer zaseda tudi invalidska komisija. Tožnica povzema številne zdravniške preglede, ki jih je opravila, in izraža nestrinjanje z vsebino izvidov ter delom zdravstvenega osebja. Navaja, da se je pritožila zoper izvid z dne 12. 12. 2019, ker je narobe napisan, nepravilni pa so tudi vsi ostali izvidi dr. B.B. in drugih zdravnikov, npr. izvidi preiskav EMG v Splošni bolnišnici Izola (v nadaljevanju: SBI), Ortopedski bolnišnici Valdoltra in UKC Lj, izvid ORL, izvid ščitnične ambulante v SBI in drugi. Tožnica se je tako na Ministrstvo za zdravje pritožila zoper več izvidov, in sicer so to izvidi nevrološke ambulante, ORL ambulante, endokrinološke, kardiološke in očesne ambulante ter oddelka za hipertenzijo, pritožila se je zoper psihiatrične izvide, kot tudi zoper izvide Uri Soča in Zavoda celjenje Izola. Zdravniki in institucije delujejo pod vplivom in po navodilih vodstva ... enote ZPIZ, kjer je tožnica zaposlena. Zaradi zdravstvenih težav, težav z razumevanjem in slabega finančnega stanja potrebuje pomoč odvetnika. Smiselno torej predlaga, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se tožnici dodeli uveljavljana BPP za tožbo zoper sklep Komisije z dne 16. 10. 2020. 4. Tožbi je tožnica priložila: sklep Okrožnega sodišča v ... št. Bpp 606/2020 z dne 30. 11. 2020 (v tem sodnem spisu priloga A1), odločbo Okrožnega sodišča v ... št. Bpp 524/2020 z dne 30. 11. 2020 (A2), zapisnik Urada za pritožbe UKC Lj v postopku s prvo zahtevo zaradi kršitve pacientovih pravic z dne 2. 6. 2020 (A3), zapisnik pripravljalnega naroka pri Komisiji z dne 13. 10. 2020 (A4), sklep Komisije z dne 16. 10. 2020 (A5), dopis Varuha človekovih pravic RS z dne 12. 9. 2018 (A6), pritožbo zoper sklep št. ... z dne 25. 9. 2020, ki je bila dne 9. 10. 2020 vložena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (A7), sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ... z dne 20. 11. 2020 (A8), odločbo Delovnega sodišča v Kopru št. ... z dne 26. 11. 2020 (A9), dopolnitev tožbe v zadevi, ki se pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vodi pod št. ... z dne 9. 2. 2021 (A10), pritožbo zoper izvide, zdravnike in napačno zdravljenje na Ministrstvo za zdravje z dne 4. 9. 2020 in pritožbo zoper izvid Očesne klinike UKC Lj z dne 4. 9. 2020 (A11), prijavo za žaljenje z dne 4. 9. 2020 (A12), odgovor UKC Lj na pritožbo z dne 15. 11. 2018 (A13), pritožbo zoper zdravnike nevrologe SBI in Nevrološke klinike UKC Lj z dne 4. 9. 2020 (A14), pritožbo zoper izvid URI Soča z dne 4. 9. 2020 in pritožbo zoper izvide endokrinologije UKC Lj (A15), pritožbo zoper klinični oddelek za hipertenzijo Bolnišnice dr. Petra Držaja z dne 4. 9. 2020 in pritožbo zoper ščitnično ambulanto z dne 4. 9. 2020 (A16), pritožbo zoper kardiološko zdravljenje Zdravstvenega zavoda celjenje z dne 4. 9. 2020 (A17), pritožbo zoper psihiatrinjo UKC Lj (dr. C.C.) z dne 4. 9. 2020 (A18), pritožbo na izvide SBI - revmatološka obravnava z dne 4. 9. 2020 (A19), pritožbo zoper izvide ORL SBI in UKC Lj z dne 4. 9. 2020 (A20), prijavo kršitve na Inšpektorat RS za delo z dne 15. 9. 2017 (A21), dodatek k prijavi kršitve zoper delodajalca 13. 4. 2018 (A22), dodatek k prijavi kršitve zoper delodajalca z dne 16. 7. 2018 (A23), poročilo o nadzoru Inšpektorata RS za delo št. ... z dne 19. 7. 2018 (A24), prijavo zoper zdravnike na Zdravniško zbornico Slovenije z dne 17. 9. 2018 (A25), dopise Zdravniške zbornice Slovenije z dne 29. 10. 2018, z dne 12. 3. 2019, z dne 27. 3. 2019 in z dne 9. 9. 2019 (A26-A29), dopis Zdravniški zbornici Slovenije z dne 8. 4. 2019 (A30), dopis Ortopedske bolnišnice Valdoltra z dne 29. 9. 2017 (A31), izjavo dr. D.D., spec. ortopedske kirurgije z dne 29. 9. 2017 (A32), dopis Ortopedske bolnišnice Valdoltra z dne 9. 1. 2019 glede tožničine pritožbe in odškodninskega zahtevka (A33), odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na tožničino tožbo v zadevi ... z dne 27. 5. 2020, ki ga je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani prejelo 28. 5. 2020 (A34), dopis Ortopedske bolnišnice Valdoltra z dne 28. 9. 2020 glede tožničinega odškodninskega zahtevka (A35), sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Ps 327/2020 z dne 25. 9. 2020 (A36), zapisnik o pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani št. ... z dne 25. 9. 2020 (A37), dopis pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov v UKC Lj z dne 6. 10. 2020 (A38), odgovor A. d.d. z dne 27. 5. 2020 na tožničin odškodninski zahtevek (A39), obvestilo navedene zavarovalnice z dne 12. 6. 2020 (A40), odločitev iste zavarovalnice z dne 17. 6. 2020 o pritožbi (A41) in njen odgovor z dne 23. 10. 2020 na tožničin odškodninski zahtevek (A42).

5. Toženka je sodišču predložila upravne spise zadeve št. Bpp 259/2020. 6. Sodišče je s sklepom št. III U 72/2021-6 z dne 21. 5. 2021, ki ga je senat sprejel na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), sklenilo, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

7. Toženka je v nadaljevanju postopka podala vlogo z dne 23. 6. 2021, v kateri je predlagala, da sodišče tožbo zavrže kot nepopolno oziroma zato, ker izpodbijana odločba za tožnico nima nobenih posledic, saj bi bilo tudi v primeru morebitne dodelitve BPP prepozno za vložitev tožbe zoper sklep z dne 16. 10. 2020. Sicer pa je toženka vztrajala pri izpodbijani odločbi in njenih razlogih ter mnenju, da tožba ni utemeljena.

8. Tožnica je v vlogi z dne 1. 7. 2021, ki jo je sodišče prejelo 5. 7. 2021, navajala, da se ne strinja z datumom nastanka invalidnosti, zbolela je že v letu 2013, 2014, dne 20. 10. 2015 je odšla na bolniško, odtlej jo v vseh bolnišnicah napačno zdravijo. Delno je ponovila tožbene navedbe o svojem zdravstvenem stanja ter opravljenih pregledih oziroma zdravljenju. Tej vlogi je tožnica priložila: predhodno omenjeni sklep št. III U 72/2021-6 z dne 21. 5. 2021 (A43), odločbo ZPIZ Slovenije št. ... z dne 19. 12. 2016 z izvedenskim mnenjem z dne 28. 11. 2016 in izjavo predstavnika delodajalca z dne 28. 11. 2016 (A44), odločbo ZPIZ Slovenije št. ... z dne 24. 7. 2017 z izvedenskim mnenjem z dne 17. 5. 2017 (A45), odločbo ZPIZ Slovenije št. ... z dne 4. 2. 2019 z izvedenskim mnenjem z dne 17. 12. 2018 (A46), odločbo ZPIZ Slovenije št. ... z dne 25. 1. 2021 z izvedenskim mnenjem z dne 19. 1. 2021 (A47), odločbo ZPIZ Slovenije št. ... z dne 11. 5. 2021 z izvedenskim mnenjem z dne 15. 3. 2021 (A48), svojo tožbo zoper navedeno odločbo ZPIZ z dne 11. 5. 2021, vloženo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s prilogami (A49) ter izvid Interne klinike UKC Lj, KO za endokrinologijo glede zdravniškega pregleda z dne 7. 5. 2021 in obvestilo navedene klinike z dne 8. 6. 2021, ambulantni zapisnik pregleda z dne 10. 6. 2021 pri A. d.o.o., ambulantni karton Klinike za interno medicino UKC Maribor glede pregleda z dne 2. 6. 2021, izvid URI Soča glede pregleda z dne 15. 9. 2020, izvid protibolečinske ambulante SBI z dne 19. 2. 2021 s tožničino pritožbo z dne 19. 3. 2021, izvide Ortopedske bolnišnice Valdoltra o pregledih dne 5. 11. 2014, 3. 12. 2015 in 7. 12. 2015, odpustni pismi ... za obdobji 10. 12. 2019 do 23. 12. 2019 ter 17. 9. 2020 do 29. 9. 2020, izvid URI Soča z dne 3. 2. 2020, fizioterapevtsko poročilo z dne 13. 5. 2021 in 23. 6. 2021, zapisnik ustne obravnave pri UKC Lj z dne 4. 11. 2019 z izvidom ORL klinike UKC Lj z dne 24. 9. 2019 ter odločbi ZZZS št. ... in ..., obe z dne 7. 6. 2021 (vse navedeno je v sodnem spisu evidentirano kot priloga A50).

9. Dne 6. 7. 2021 je sodišče v tem upravnem sporu opravilo glavno obravnavo, ki sta se je udeležili tožnica osebno ter toženka po višji državni odvetnici E.E.. Toženka je povzela navedbe iz vloge z dne 23. 6. 2021 ter razloge izpodbijane odločbe, pri kateri(h) je vztrajala in še poudarila, da se v tem postopku presoja zgolj odobritev BPP. Kot dokaze je predlagala v dokaznem sklepu navedene upravne spise zadeve. Tožnica je vztrajala pri navedbah iz svoje tožbe in nadaljnje vloge. Kot že ves čas pojasnjuje, je bilo zdravljenje nepravilno, pri nevrokirurgu in ostalih zdravnikih je bila nepravilno obravnavana, zato tudi na invalidski komisiji ni dobila ustreznih omejitev, razen omejitve dela na 4 ure. V tej zvezi je pojasnila, da je vložila tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki jo je priložila svoji vlogi iz 8. točke te obrazložitve, med njenimi prilogami pa se nahaja tudi obvestilo z dne 26. 5. 2021 o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi invalidnosti. Sodišču je predložila še dopis UKC Lj z dne 18. 6. 2021, zapisnik Policijske postaje (v nadaljevanju: PP) ... z dne 28. 5. 2021 o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon ter dopis PP ... v zvezi s preiskavo kaznivega dejanja pod št. D .... Na glavni obravnavi je bilo kot nesporno med strankama ugotovljeno, da je bil sklep Komisije z dne 16. 10. 2020 tožnici vročen 20. 10. 2020 in da je tožnica zoper navedeni sklep že sama 19. 11. 2020 priporočeno po pošti vložila tožbo v upravnem sporu, ki se pri tukajšnjem sodišču vodi pod št. III U 230/2020. 10. Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo listine v upravnem spisu zadeve št. Bpp 259/2020 (med katerimi so tožničina prošnja za BPP in njena dopolnitev s prilogami, vključno s sklepom z dne 16. 10. 2020, ter izpodbijana odločba), tožbi priložene listine, ki so v tem sodnem spisu evidentirane kot priloge A1 do A42 in so navedene v 4. točki te obrazložitve, nadalje, tožničini dne 5. 7. 2021 prejeti vlogi priložene listine, ki so v tem sodnem spisu evidentirane kot priloge A43 do A50 in so navedene v 8. točki te obrazložitve, ter še dopis UKC Lj z dne 18. 6. 2021, ki se nanaša na dne 3. 6. 2021 prejeto tožničino zahtevo za odškodnino (A51), zapisnik PP ... o sprejemu tožničine ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 28. 5. 2021 (A52) in dopis PP ... tožnici v zvezi s preiskavo kaznivega dejanja pod številko D ... (A53).

K I. točki izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Predmet presoje v tem upravnem sporu je (le) pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe št. Bpp 259/2020-6 z dne 3. 2. 2021, s katero je bila zavrnjena tožničina prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Komisije z dne 16. 10. 2020. Toženka je obravnavano prošnjo zavrnila ob ugotovitvi, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo, očitno nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.

13. Sodišče zaradi navedb toženke uvodoma pojasnjuje, da je tožnica v tožbi jasno navedla številko in datum odločbe, ki jo izpodbija s tožbo, opredelila je tudi sklep Komisije, na katerega se nanaša z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja za dodelitev BPP. Upoštevaje navedeno in relevantno zakonsko ureditev je sodišče lahko ugotovilo organ, ki je izdal izpodbijano odločbo, in mu poslalo tožbo s pozivom za predložitev upravnih spisov zadeve. Iz vsebine tožbe je tudi mogoče razbrati, kakšen je smiselno uveljavljani tožbeni predlog. Glede na povedano torej ni mogoče zaključiti, da je tožba tako nepopolna, da je sodišče sploh ne bi moglo obravnavati, kar je pogoj za zavrženje tožbe po drugem odstavku 31. člena ZUS-1. Nadalje je treba povedati, da je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče (npr. sklep II DoR 122/2016 z dne 17. 11. 2016), da je vročitev odločbe o odobritvi BPP po izteku roka za opravo pravnega dejanja, za katerega je BPP odobrena, lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje. To pomeni, da bi v primeru, če bi bila izpodbijana odločba odpravljena in bi bila odobrena BPP, tožnica, kolikor bi zamudila kakšno procesno dejanje, lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in opravila zamujeno dejanje. V konkretnem primeru pa je tožnica tudi sicer že sama pravočasno vložila tožbo zoper sklep Komisije z dne 16. 10. 2020 in bi se v primeru odprave izpodbijane odločbe njena prošnja za BPP lahko vsebinsko obravnavala tudi kot prošnja za dodelitev nadaljnje BPP v omenjenem postopku. Tožnici zato sodišče ni odreklo pravnega interesa za upravni spor zoper izpodbijano odločbo in je njeno tožbo vzelo v vsebinsko presojo.

14. Tudi po presoji sodišča pa je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pravilen je bil tudi postopek njene izdaje. Sodišče sledi bistvenim razlogom, s katerimi je odločba utemeljena (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede na tožničine navedbe v tem upravnem sporu pa še dodaja:

15. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma na ta odgovarjati (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Po zakonu se šteje, da je zadeva očitno nerazumna med drugim, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (tretji odstavek 34. člena ZBPP). Opisana zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da presodi okoliščine in dejstva o zadevi, za katero se uveljavlja BPP, in da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima verjetnih izgledov za uspeh, prošnjo za BPP zavrne. Za dodelitev BPP torej ne zadostuje izpolnjevanje finančnega pogoja, temveč mora toženka presoditi tudi izpolnjevanje objektivnega kriterija v smislu 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Takšna zakonska ureditev sledi namenu BPP (glej 1. člen ZBPP), ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec očitno nima verjetnih izgledov za uspeh. Da je dopustno pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo za uspeh v postopku, izhaja ne le iz ustaljene sodne prakse Upravnega in Vrhovnega sodišča, ampak tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002). Presojo, ali je izpolnjen navedeni pogoj za dodelitev BPP, opravi organ za BPP na podlagi prosilčevih navedb ter podatkov oziroma listin zadeve, s katerimi razpolaga.

16. Toženka je v izpodbijani odločbi ustrezno opravila presojo glede pogoja za dodelitev BPP iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP in to presojo tudi primerno obrazložila. Pri svojem zaključku, da tožnica očitno nima verjetnega izgleda za uspeh pri izpodbijanju sklepa Komisije z dne 16. 10. 2020, se je toženka oprla na vsebino obravnavane tožničine prošnje za dodelitev BPP oziroma njene dopolnitve, ki ji je bil priložen tudi sklep z dne 16. 10. 2020, na zakonsko ureditev po ZPacP ter razlogovanje v omenjenem sklepu, da tožnica kljub pozivom in opravljenem pripravljalnem naroku svoje zahteve za drugo obravnavo ni dopolnila na način, da bi bila ta glede na zakon (zlasti tretji odstavek 66. člena ZPacP) ustrezna za vsebinsko obravnavanje. Kot je razvidno iz obrazložitev izpodbijane odločbe in sklepa z dne 16. 10. 2020, namreč - kljub pozivom in kljub podani dopolnitvi - tožnica ni jasno opredelila, nad katero kršitvijo se v obravnavanem postopku pritožuje in torej s katerim točno določenim ravnanjem ali opustitvijo le-tega naj bi ji bile kršene pravice po ZPacP, ampak je namesto tega Komisiji predložila številne izvide različnih zdravstvenih pregledov oziroma preiskav, opravljenih v večletnem časovnem obdobju, ter dodatne obrazložitve, vezane na svoje zdravstveno stanje.

17. Sodišče ugotavlja, da opisanih zaključkov iz izpodbijane odločbe tožnica s svojimi navedbami v tem upravnem sporu ni uspela omajati. Da in zakaj naj bi bila presoja toženke v izpodbijani odločbi nepravilna, tožnica v upravnem sporu ni pojasnila, ampak je tudi v tem sodnem postopku obširno opisovala svoje zdravstveno stanje ter različne zdravstvene preglede in preiskave, zatrjevala je, da jo ves čas vsi zdravniki napačno zdravijo, in tukajšnjemu sodišču, kot je razvidno iz predhodne obrazložitve, predložila številne izvide, s katerimi se ne strinja, in druge listine, ki se neposredno ali posredno navezujejo na njeno zdravstveno stanje. Sodišče v tej zvezi izpostavlja, da je predmet presoje v tem upravnem sporu zgolj pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe z dne 3. 2. 2021 (in z njo sprejeta odločitev o obravnavani prošnji za dodelitev BPP), ne pa presoja drugih tožnici izdanih odločb. Za izdajo izpodbijane odločbe in posledično za njeno presojo v upravnem sporu je relevantno dejansko in pravno stanje v času odločanja toženke, kar pomeni, da že iz tega razloga vse tiste tožničine navedbe in predložene listine, ki so glede na svoje datume nastale oziroma se nanašajo na čas po 3. 2. 2021, na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati. Tožnica glede na prej povedano v tem upravnem sporu tudi ne more biti uspešna z navedbami, ki vsebinsko niti niso očitki toženki o njenem nezakonitem ravnanju pri izdaji izpodbijane odločbe, temveč pomenijo očitke različnim zdravnikom oziroma izvajalcem zdravstvenih storitev, ki so obravnavali tožnico. Kolikor namreč tožnica v tem upravnem sporu utemeljuje in dokazuje, da so bile njene dosedanje zdravstvene obravnave nepravilne, sodišče ponovno poudarja, da to samo po sebi ni predmet tega upravnega spora, ampak je v njem presoja omejena na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe o zavrnitvi dodelitve BPP, ki pa jo je toženka pravilno izdala ob upoštevanju določb 24. člena ZBPP na podlagi podatkov in listin o zadevi, s katerimi je razpolagala. Kot še ugotavlja sodišče, je toženka pri sprejemu takšne odločitve sledila stališčem ustaljene sodne prakse v podobnih primerih (prim. sodbe I U 1/2015 z dne 22. 1. 2015, I U 1672/2016 z dne 26. 1. 2017 in I U 246/2019 z dne 6. 3. 2019).

18. Sodišče sklepno tožnici v pojasnilo pripominja, da niti izpodbijana odločba toženke niti sodba o tožbi v tem upravnem sporu ne pomenita sodne odločitve o tožničini tožbi zoper sklep Komisije z dne 16. 10. 2020, o tem bo namreč sodišče samostojno odločalo v upravnem sporu, ki se vodi pod št. III U 230/2020, na podlagi vsega tam zbranega procesnega gradiva. Sodno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi zatrjevanega mobinga in nepravilnega zdravljenja je stvar za to predpisanih drugih postopkov, pred sodiščem splošne pristojnosti se vodijo oziroma se bodo vodili tudi morebitni kazenski postopki. V zvezi s predloženimi odločbami ZZZS in ZPIZ ter obvestilom o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče zgolj še dodaja, da se sodno varstvo pravic v socialnih sporih zagotavlja pred socialnim sodiščem; v sporih o pravicah iz delovnega razmerja, kot tudi o prenehanju le-tega pa je pristojno odločati delovno sodišče. Vse navedeno je torej stvar drugih sodnih postopkov in ne tega upravnega spora.

19. Glede na vse obrazloženo je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

20. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.