Jedro

Taksa, ki bi jo moral plačati pritožnik, znaša 16,00 EUR. Njenega plačila skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščen (saj taksa ne presega 44,00 EUR). Navedena zakonska določba ni v neskladju z ustavo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II.A. d.d. - v likvidaciji sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog A. d.d. - likvidaciji za oprostitev plačila sodne takse z dne 19.12.2024.

2.Zoper to odločitev se pritožuje A. d.d. - v likvidaciji. Je v postopku likvidacije in plačilo takse bi zanj pomenilo nepremostljivo breme. Vse račune ima blokirane in takse ne more plačati. Odločitev posega v njegovo pravico do sodnega varstva. Pogojevanje plačila sodne takse iz četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je nedopustno. Navedena zakonska določba je ustavno sporna. Če se sodišče s pritožnikom strinja, naj postopek prekine in začne postopek za oceno ustavnosti četrtega odstavka 11. člena ZST-1.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je predlog pritožnika za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrnilo. Taksa, ki bi jo moral plačati, znaša 16,00 EUR. Pritožnik njenega plačila skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščen (saj taksa ne presega 44,00 EUR). Navedena zakonska določba ni v neskladju z ustavo.

5.Oprostitev plačila sodnih taks je namenjena uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Država lahko pogojuje dostop do sodišč s plačilom sodnih taks. O tem se je Ustavno sodišče že izreklo. Poskrbeti mora le, da obstajajo mehanizmi, ki revnim strankam omogočajo sodno varstvo njihovih pravic tako, da zaradi stroškov sojenja ni prizadet njihov eksistenčni minimum. Temu je namenjen institut oprostitve, odloga in obročnega plačila sodnih taks. Institut oprostitev plačila sodne takse omogoča tudi pravnim osebam, vendar, skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1, pod strožjimi pogoji kot fizičnim osebam. Navedeno razlikovanje ni protiustavno, kot trdi pritožnik. Utemeljuje ga okoliščina, da se v primeru fizičnih oseb z institutom oprostitve plačila sodnih taks varuje (tudi) sam obstoj, eksistenca predlagatelja, ki zaradi poplačila obveznosti ne sme biti ogrožena, medtem ko obstoj pravne osebe, ki po naravi stvari zasleduje gospodarske interese, takega varstva ne zahteva. S takšno ureditvijo ni nedopustno poseženo v pritožnikovo pravico do sodnega varstva.

6.Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 trpi pritožnik svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1VSL I Ip 340/2025.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.